»Vsi smo v istem čolnu« velikokrat slišimo, kadar se govori o podnebnih spremembah, vendar to ni povsem res. Podnebne spremembe ne vplivajo na vse ljudi enako in k njim tudi na različne načine prispevamo. Vse to je odvisno od številnih faktorjev: kje živimo, kaj delamo, kakšne priložnosti imamo za prilagajanje podnebnim spremembam in kako jih naslavljamo, so le nekateri. In kako na vse to vpliva spol? Zakaj podnebne spremembe povzročajo več negativnih posledic za deklice in ženske?

Podnebne spremembe vplivajo na vse ljudi, vendar pa pri tem, kako vplivajo na posameznice_ke, pomembno vlogo igrajo druge neenakosti in k tem podnebne spremembe še dodatno prispevajo ter povečujejo neenakosti.

Če vzamemo za primer ranljivost revnejšega prebivalstva za podnebne spremembe, ki imajo manj možnosti za prilagajanje ekstremnim sušam, poplavam in drugim vremenskim pojavom, ki direktno vplivajo na njihovo pridelavo hrane in s tem na njihovo življenje; kot je  ugotovila Gender Action Team pri UNFCCC – se razlike med spoli pri tem še bolj izrazijo in povečujejo.

Podnebne spremembe predvsem za ženske in deklice v državah v razvoju tudi povečujejo tveganje za revščino. S podnebnimi spremembami se na različne načine povečuje čas opravljanja neplačanega gospodinjskega dela, ki ga v večini opravljajo ženske in deklice (npr. prinašanje vode in nabiranje biomase za gorivo) in imajo zaradi tega manj časa za plačano delo. Manj verjetno je, da bodo revnejše ženske, ki imajo manj priložnosti za izobraževanje in dostojno delo, imele dostop do informacij in podporo, ki bi jim omogočila boljše prilagajanje na podnebne spremembe. Poleg tega, jih bo, ko bo na voljo financiranje za razvoj projektov za naslavljanje in prilagajanje podnebnim spremembam, prav revščina in slabši dostop do izobraževanja, omejeval pri dostopu do le-teh in omejil njihovo sodelovanje pri načrtovanju in odločanju o ukrepih, ki bi jim prišli najbolj prav.

Z manjšo participacijo pri odločanju ostajajo potrebe in ideje žensk manj vidne, čeprav, kot pravi UNDP v poročilu leta 2011, prav ženske pogosto kažejo več skrbi za okolje, podpirajo politike za varstvo okolja in volijo tiste vodje, ki poudarjajo varstvo okolja. Večje vključevanje žensk v politično odločanje in nevladne organizacije je zato pomembno za doseganje sprememb pri okoljskih zadevah.

Hkrati bistveno slabši dostop do informacij, izobraževanja in virov še dodatno vpliva tudi na ženske, ki so žrtve spolno pogojenega nasilja in družinskega  nasilja ter žrtve otroških porok in spolne mutilacije (FGM). V številnih državah ženske nimajo priznanih pravic do lastništva zemlje, kar jim onemogoča enakopravno ekonomsko udejstvovanje. Kot je zapisal Sebastien Malo v članku o vplivu podnebnih sprememb na ženske, neenakost spolov skupaj z ekstremnimi podnebnimi pojavi pripelje ženske v začarani krog. Po podatkih raziskave v Indiji so tako prav zaradi ekstremnih razmer v kmetijstvu (dež izven deževnega obdobja in ekstremne suše so popolnoma uničile pridelek) po številnih samomorih kmetov, vdove ostale same z dolgovi, ki pa jih, ker nimajo pravic do zemlje, niso mogle plačati.

Podnebne spremembe tako prispevajo k večanju neenakosti med spoli prav tam in v tistih skupnostih, ki so najbolj ranljive iz ekonomskega, geografskega in drugih vidikov. Pomembno je, da so prizadevanja za naslavljanje podnebnih sprememb občutljiva za spol in da spodbujajo vključenost žensk in deklic v politično odločanje.


SLOGA WWW Gobalni cilji naslovna

Enakost spolov, zmanjšanje neenakosti in podnebni ukrepi so cilji trajnostnega razvoja, več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.

Translate »