Kakšen je vpliv regionalnega povezovanja na rast, neenakost in revščino? Študija Azijske razvojne banke, ki je zajela 156 gospodarstev, je pokazala, da so različne razsežnosti regionalnega povezovanja pomembne gonilne sile gospodarske rasti, zmanjševanja revščine in boljše porazdelitve prihodkov.
V mnogih delih sveta skupine držav že več kot pol stoletja krepijo regionalno povezovanje kot strategijo za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine ter dohodkovne neenakosti. V Evropi se je zgodovina regionalnega povezovanja pričela z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 1952 in od takrat postopoma ter vztrajno napredovala do oblikovanja Evropske unije (EU) z Maastrichtsko pogodbo leta 1993. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je val regionalizma privedel do ustanovitve različnih regionalnih institucij po regijah v razvoju, v Afriki z ustanovitvijo Srednjeafriške carinske unije leta 1964, v Aziji z ustanovitvijo Združenja držav jugovzhodne Azije leta 1967 in v Latinski Ameriki z ustanovitvijo Srednjeameriškega skupnega trga leta 1960 in Andskega pakta leta 1969.
Številne študije so poskušale oceniti vpliv regionalnega povezovanja na rast, revščino in neenakost, vključno s preučevanjem povezave med odprtostjo trgovine ter gospodarsko rastjo. Čeprav je splošno razširjeno prepričanje, da mednarodna trgovina spodbuja gospodarsko rast, so bili empirični dokazi o odprtosti in povezavi rasti izmuzljivi.
Delovni dokument Azijske razvojne banke proučuje vpliv regionalnega povezovanja na rast, neenakost in revščino z uporabo večdimenzionalnega pristopa, pri tem pa primerja vlogo regionalnega povezovanja z vlogo trgovinske odprtosti.
Večdimenzionalni indeks regionalnega povezovanja
Regionalno gospodarsko povezovanje je večdimenzionalni proces, ki presega prizadevanja za liberalizacijo trgovine. Če empirična analiza upošteva le eno razsežnost, kot je trgovina, morda ne bo v celoti zajela vpliva regionalnega povezovanja na spodbujanje gospodarske rasti in zmanjšanje revščine ter neenakosti. Poleg tega boljše razumevanje razsežnosti regionalne integracije in njihovega vpliva na razvojne cilje zagotavlja pomembne politične usmeritve, kako najbolje uresničevati regionalno povezovanje kot razvojno strategijo.
Študija je izdelala serijo večdimenzionalnih indeksov regionalnega povezovanja za obdobje 2006–2016 in zajema 156 gospodarstev Afrike, Azije ter Pacifika, EU in Latinske Amerike. Indeks zajema šest socialno-ekonomskih razsežnosti, ki so bistvene za dinamični proces regionalnega povezovanja: (i) trgovina in naložbe, (ii) denar ter finance, (iii) regionalne vrednostne verige, (iv) infrastruktura in povezljivost, (v) gibanje ljudi ter (vi) institucionalna in socialna integracija.
Večdimenzionalni indeks regionalnega povezovanja potrjuje, da je EU najbolj napredna (in dosledno najvišja) v regionalnem povezovanju. Azija je na drugem mestu in kaže naraščajoč trend regionalnega povezovanja. Pomembno je, da je v zadnjih letih trgovinska in naložbena razsežnost regije presegla razsežnost EU, saj so številna azijska gospodarstva občutno okrepila stopnjo splošnega regionalnega povezovanja, v katerem prevladujejo gospodarstva EU. Sledi Latinska Amerika, medtem ko je Afrika na zadnjem mestu (četudi je leta 2009 presegla Latinsko Ameriko). EU ima najvišje rezultate na vseh dimenzijskih kazalnikov, pri čemer je po obsegu z EU primerljivo le azijsko trgovinsko in naložbeno povezovanje. Najpomembnejši dejavniki, ki prispevajo k regionalnemu povezovanju, so za Azijo infrastruktura in povezljivost, za Latinsko Ameriko institucionalna in socialna integracija ter za Afriko regionalna vrednostna veriga, medtem ko so za EU dejavniki uravnoteženi.
Študija je pokazala, kako različne dimenzije regionalnega povezovanja, posamično in skupaj, vplivajo na ključne razvojne spremenljivke, kot so rast, neenakost ter revščina. Empirične analize so pokazale, da so dimenzije regionalne vrednostne verige, gibanja ljudi in institucionalne ter socialne integracije pomembne gonilne sile gospodarske rasti. Številni testi zanesljivosti potrjujejo, da imajo regionalne vrednostne verige pomemben in pozitiven vpliv na rast. Rezultati študije tudi kažejo, da izboljšanje infrastrukture in povezljivosti vodi do boljše porazdelitve dohodka, saj je njen učinek na zmanjševanje neenakosti močnejši pri nizkih ravneh dohodka.
Zdi se, da ponuja regionalno povezovanje največ priložnosti za zmanjševanje revščine. Študija ugotavlja, da sta splošna integracija in razsežnosti trgovine ter naložb, denarja in financ ter institucionalne in socialne integracije pomembni gonilni sili za zmanjševanje revščine. Njihov vpliv na zmanjševanje revščine je še bolj izrazit za države z nižjimi dohodki. Poleg tega se zdi, da splošna stopnja regionalnega povezovanja bolj vpliva na zmanjševanje revščine v primerjavi z bolj funkcionalnimi in strukturno usmerjenimi prizadevanji za regionalno povezovanje.
Medtem ko se regionalno povezovanje izkazuje kot pomemben dejavnik gospodarske rasti in razvoja, ne smemo spregledati vloge institucionalnih ter upravljavskih dejavnikov, specifičnih za posamezne države.
Rezultati regresije prav tako kažejo, da vlaganja v človeški kapital, makroekonomsko stabilnost in institucionalno kakovost (merjeno s sekundarnim izobraževanjem, inflacijo ter indeksom korupcije) v povezavi z nekaterimi razsežnostmi regionalnega povezovanja in celostne integracije pomembno vplivajo na gospodarsko rast, prihodkov, porazdelitev dohodka ter zmanjšanje revščine.
Razvojni vpliv regionalnega povezovanja je pomemben in pozitiven. Ugotovitve študije potrjujejo, da je regionalno povezovanje lahko učinkovita razvojna strategija. Ugotovitve so v skladu s prepoznanjem regionalnega povezovanja kot pomembnega orodja za podporo nacionalnih prizadevanj pri izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 s strani Združenih narodov. Vendar pa poudarjajo tudi pomen nacionalnih prizadevanj za spodbujanje rasti, neenakosti in zmanjševanje revščine. Nadaljnje strukturne reforme in institucionalne izboljšave na ravni države bi povečale potencial regionalne integracije pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.