Skupnost Afričanov v Sloveniji je v zvezi z izjavami gospe Norme Brščič v oddaji Faktor, ki je bila 20. januarja predvajanja na TV3, sprejela izjavo, v kateri so med drugim poudarili, da so bile izjave žaljive in nespoštljive do družbene manjšine Afričanov in njihovih potomcev, živečih v Sloveniji.
Na tiskovni konferenci so o nesprejemljivosti sovražnega govora in nujnosti boja proti diskriminaciji in rasizmu v Sloveniji in Evropski uniji ter potrebi po prizadevanju za vključujočo družbo spregovorili Max Zimani, predsednik Zavoda Global in lastnik Skuhne, dr. Cocou Marius Mensah, raziskovalec na Pravni fakulteti v Mariboru, mag. Eyechew Tefera, predsednik Društva Afriški center, glasbenik Tschimy Aliage Obenga in sociologinja dr. Marta Gregorčič.
Pripadnice in pripadnike skupnosti Afričanov v Sloveniji so žaljive izjave gospe Berščič globoko prizadele. Prizadele so tako tiste, ki so bili rojeni v Afriki, kot tiste, ki so bili rojeni v Sloveniji, a so ponosni na afriške korenine naših staršev, prizadete so tudi njihove družine, njihove žene, možje in otroci, je poudaril Max Zimani.
»Skupnost Afričanov meni, da te izjave spodbujajo sovraštvo, kar bi lahko povzročilo tudi nasilje zoper določeno skupino, t. j. družbeno manjšino Afričanov in njihovih potomcev,« je še dejal Zimani. »Kot skupnost Afričanov v Sloveniji opozarjamo na to, da rasistična ideologija ni samo neustavna, pač pa ima konkretne negativne družbene, ekonomske in politične učinke. Iz nje so v preteklosti izšli najhujši zločini proti človeštvu. V sodobni demokratični pluralistični družbi sta rasistična ideologija in retorika nedopustni, z razlogom in upravičeno prepovedani z ustavo in zakonom. Pričakujemo, da bo v skladu s tem slovenski pravni sistem pri odločanju o kazenski ovadbi zoper voditeljico podal jasno sporočilo, da takšen način izražanja ni sprejemljiv.«
Pod izjavo se je podpisalo že 35 organizacij in več kot tisoč posameznikov, vsak dan pa prihajajo novi izrazi podpore, je še povedal.
Izrazil je zadovoljstvo, da se je na žaljivo izjavo že odzvalo več slovenskih inštitucij in posameznikov. Zlasti skupnost Afričanov v Sloveniji veseli, da je hitro in ostro reagiralo Društvo novinarjev Slovenije, ki je zaradi javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti v omenjeni oddaji vložilo kazensko ovadbo.
dr. Cocou Marius Mensah
O sovražnem govoru je zelo pomembno govoriti, je poudaril dr. Cocou Marius Mensaha. »Ljudje žalijo druge in trdijo, da je to njihova človekova pravica, pravica do svobodnega izražanja svojega mnenja. To pravico res ščiti mednarodno pravo in ustave mnogih držav. Toda uporaba te pravice za to, da prizadene manjšino, za širjenje sovraštva ali rasističnih teorij, ni dovoljena,« je pojasnil. Opozoril je še, da je slovensko ustavno sodišče leta 2019 razširilo definicijo sovražnega govora tako, da v njo spadata tudi uporaba grožnje in žaljiv jezik.
Tschimy Aliage
Tschimy Aliage Obenga, ki se kot sin slovenske matere in afriškega očeta počuti kot nekakšen mediator med dvema kulturama, ocenjuje sporni govor kot »napačen, celo nesmiseln«. Kot glasbenik pa meni, da dokazov za potrebo po sobivanju različnih kultur ni treba iskat nekje daleč, ampak »tu, meni nami.«
mag. Eyechew Tefera
»Šokirani in zgroženi smo bili nad kolektivno demonizacijo in etnično proliferacijo Afričanov in Judov,« je dejal Eyechew Tefera, predsednik Društva Afriški center, »šokirani smo, da se je to zgodilo v Sloveniji, ki je v svoji zgodovini izkusila fašistično in rasistično nasilje nad lastnim narodom.« Opozoril je, da se to dogaja ob 30. obletnici samostojne Slovenije in tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU. To terja odločno ukrepanje, je še poudaril. »Spremljali bomo reakcije v Sloveniji in če bo potrebno, bomo ukrepali tudi na evropski ravni, je še poudaril.
dr. Marta Gregorčič
Pravi korak, kazenska ovadba, je bil že storjen, pa je poudarila sociologinja dr. Marta Gregorčič: »Trenutno je pravno orodje edino, ki lahko ustavi takšne ekscese.« Po njenem mnenju se žal to orodje premalokrat uporablja. Za naslavljanje preprečevanja diskriminacije in rasizma pa so odgovorna številne inštitucije, denimo šolske in kulturne, pa tudi civilna družba. Potrebujemo družbo, ki se neprestano izobražuje na tem področju, je poudarila dr. Gregorčičeva in opozorila na nedavne rezultate Pise o globalnih kompetencah, v kateri slovenski petnajstletniki sami priznavajo, da obstaja diskriminacija v razredih.
****
IZJAVA-SKUPNOSTI-AFRIČANOV-V-SLOVENIJ1
Posnetek tiskovne konference je dostopen TU.
Podpise k izjavi zbirajo TU.