V pripravi osvežitev slovenske zunanjepolitične strategije

Na ministrstvu za zunanje zadeve se je 2. marca na prvi seji sestal Strateški svet za zunanjo politiko v novi sestavi, ki ga vodi minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, in razpravljal o osvežitvi aktualne zunanjepolitične strategije Republike Slovenije.

Člani Strateškega sveta v novi sestavi so: Ernest Petrič iz Urada predsednika Republike Slovenije, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Monika Gregorčič, predsednica odbora za zunanjo politiko državnega zbora, Dimitrij Rupel, Davorin Kračun, Boštjan Udovič, Matej Avbelj, Marko Pavliha, Dimitrij Zadel (Luka Koper), Kaja Ciglič (Microsoft Slovenija), Vito Bobek in Jure Leskovec.

Po daljšem premoru po prvi strategiji iz leta 1999 sta bili leta 2015 v državnem zboru oziroma na vladi potrjeni Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije ter spremljajoči strateški dokument. Pri strateškem dokumentu, ki ga sprejema Vlada Republike Slovenije, gre za živ dokument, zato je, kakor je bilo predvideno tudi že ob njegovi predstavitvi leta 2015, nastopil čas za njegovo posodobitev oziroma osvežitev.

Člani Strateškega sveta so posebno pozornost namenili spremenjenim mednarodnim odnosom, zlasti spremenjenemu varnostnemu okolju, ki so ga v zadnjih letih zaznamovali tudi krepitev hibridnih in kibernetskih groženj, v zadnjem letu pa pandemija covida-19. Prav tako je pred novimi izzivi večstransko sodelovanje v svetu. Krepi se pomen transatlantskega sodelovanja, pa tudi potreba po sodelovanju demokracij na globalni ravni, še posebej pri soočanju z avtoritarnimi modeli vladanja. Skorajšnja Konferenca o prihodnosti Evrope opozarja na izzive, s katerimi se po brexitu in pandemiji sooča Evropska unija, tako na področju vloge Unije v globalnem svetu, kakor tudi njene strateške avtonomije na kritičnih področjih, gospodarske obnove, utrjevanju in razumevanju vladavine prava ter pri preprečevanju delitev znotraj Unije.

Prvi razmislek o osvežitvi je Ministrstvo za zunanje zadeve opravilo lani septembra na posvetu slovenske diplomacije. Prav v teh tednih pa v zunanjem ministrstvu na uradniški ravni pripravljajo predloge za osvežitev posameznih delov strategije, poročajo na svoji spletni strani.

Za okrepitev obsega razvojnega sodelovanja

Deklaracija iz leta 2015 v uvodu izhaja iz doseganja “ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni”, kot enega med cilji postavlja “okrepljen multilateralni sistem, ki temelji na učinkoviti Organizaciji združenih narodov, suvereni enakosti držav, kolektivni varnosti, mirnem reševanju sporov, samoodločbi narodov, visokih standardih človekovih pravic, močni vlogi mednarodnega prava, okrepljenem mednarodnem razvojnem sodelovanju, humanitarni pomoči in trajnostnem razvoju;…”

Strategija je med ključnimi sporočili izpostavila: “V prihodnjih letih bo RS morala obseg razvojnega sodelovanja znatno okrepiti”, ter v nadaljevanju dodaja: “Dolgoročno je treba zagotoviti realno rast proračunskih sredstev za izvajanje zunanje politike (vključno z razvojnim sodelovanjem), posebno skrb pa namenjati človeškim virom v zunanjem ministrstvu.”

Na strani 21 izpostavlja Afriko: “Glavna naloga diplomacije na afriški celini je iskanje novih trgov. V skladu s smernicami razvoja politike razvojnega sodelovanja in glede na tradicijo humanitarnega delovanja slovenskih misijonov se bo srednje- in dolgoročno v podsaharskem delu celine okrepilo tudi slovensko razvojno sodelovanje.” Na strani 26 določa natančneje mednarodno razvojno sodelovanje in mednarodno humanitarno pomoč kot del zunanje politike ter oddelek zaključi s trditvijo: “Posebno pozornost posveča ozaveščanju javnosti o pomenu razvojnega sodelovanja in globalnem učenju s ciljem razumevanja svetovnega dogajanja, njegovih vzrokov in posledic ter krepitve zavesti o povezanosti lokalne in svetovne razsežnosti.”

Preberite:

Deklaracija o slovenski zunanji politiki
Dokument o zunanjepolitični strategiji RS