V hrani je moč, a je še ne izkoriščamo dovolj, vsaj ne na trajnostni način, so jasni zaključki nacionalne konference, ki sta jo na temo skupne kmetijske politike, trajnostne pridelave hrane in enakost spolov organizirala Zavod Povod ter platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA. Dogodek je bil tudi sklepno dejanje 9. Slovenskih razvojnih dni.

Evropska unija dobro ve, da je v hrani moč. Hrana je tako gosto spletena z našimi življenji, da pogosto ne opazimo, kako njena pridelava, predelava, priprava in odprava vsak dan vplivajo na politike trajnostnega razvoja, sooblikujejo razmerja med spoli, krepijo soodvisnosti in še več. (Ne)enakost spolov je pomembna horizontalna tema, ki bi morala imeti bistveno vlogo v oblikovanju in preoblikovanju kmetijskih praks. Prizadevati si moramo za pridelavo ekološko pridelane hrane, ki ne bo samo »pitala« ljudi, temveč jih bo kakovostno nahranila. Zgolj ekološka pridelava hrane lahko ohrani bogato biotsko pestrost, zagotovi zdravo prehrano, izboljša zdravje ljudi in posledično zdravje skupnega planeta.

V sooblikovanje skupne evropske kmetijske politike (CAP), za katero vsako leto namenimo 60 milijard EUR, so redno vključeni različni odbori, skupine za civilni dialog in ekspertne skupine, katerih namen je izboljševanje področja proizvodnje hrane, razvoja podeželskih skupnosti ter za okolje trajnostnega kmetijstva.

»Trajnostno kmetijstvo pomembno prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, še posebej 2. cilja – brez lakote. Ta cilj si prizadeva za odpravo lakote, zagotovitev boljše prehranske varnosti in boljše prehrane, ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Pri slednjem bodo na globalni ravni imele še posebej pomembno vlogo ženske, ki lahko ob izboljšanju dostopa do enakih virov in storitev, kot ga imajo moški, po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v državah v razvoju povečajo donos na svojih kmetijah za 20 – 30 %,« je poudaril Robert Križanič iz Zavoda Povod. (videoposnetek predstavitve)

Na prvem panelu z naslovom V hrani je moč! Skupna kmetijska politika, enakost spolov in trajnostni razvoj so bili razpravljalci enotni, da je potrebno spodbuditi širši razmislek glede nujno potrebnega prehoda na bolj trajnostno naravnano pridelavo hrane, ki ne škoduje biotski raznovrstnosti in ne onesnažuje vodnih virov ter opozoriti na pomen neenakosti spolov.

Francesco Ajena je v Bruslju živeči Italijan, entuziast trajnostne hrane in član Ecolo, francosko govoreče stranke Zelenih v Belgiji, kjer igra aktivno vlogo v oblikovanju in soustvarjanju politik trajnostnega kmetijstva ter prehrane. »Če deluješ na sistematični način, spreminjaš sistem, potem lahko prineseš trajnostne spremembe za kmete in trajnostno prehransko varnost. To niso le agronomski izzivi. Da bi podprli nastanek družbeno-ekonomsko odpornih proizvodnih modelov in odpornih na podnebje v Evropi in po svetu, so potrebne temeljne spremembe v celotnem prehranskem sistemu – od raziskovalnih politik in infrastrukture dobavne verige do maloprodajnih praks in trgovinskih sporazumov. Jemo trikrat na dan, vendar EU nima splošne strategije za zagotavljanje prehranskih sistemov, ki jih želimo v Evropi. Posledično imamo strategije proti debelosti, skupaj s kmetijsko-trgovinsko politiko, ki naredi hitro hrano (junk food) poceni in v izobilju. Mladim kmetom ponujamo premije hkrati s subvencijskim modelom, ki zvišuje cene zemljišč in ogroža dostop do njih. Imamo stroge okoljske standarde, hkrati pa ne financiramo svetovalnih storitev, ki jih kmetje potrebujejo, da bi te standarde dosegli. Skupna prehranska politika lahko odpravi te draga protislovja, tako da odpravi srž problema: način, kako oblikujemo politike in določamo prednostne naloge v prehranskih sistemih. Skupna prehranska politika ponuja načrt B za Evropo – gre za obnovitev javne politike za javno dobro, ponovno vzpostavitev zaupanja v evropski projekt in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.« (videoposnetek predstavitve)

»Pomanjkanje hrane ni stvar pomanjkanje količine hrane, saj je te dovolj, problemi so drugje – zavržena hrana, neenakomerna distribucija, vplivi podnebnih sprememb, erozija tal, suša. Verjamemo, da je možnost izkoreniniti lahkoto do 2025, zato se osredotočamo na majhne kmete na ruralnih območjih na Zahodnem Balkanu in v Afriki, ki jim pomagamo pri semenih in sadikah, tehnikah obdelave tal, domačih živalih, kot so koze in piščanci, jim svetujemo glede priprave hrane,« je projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenske karitas povzela Jana Lampe. (videoposnetek predstavitve)

Tovrstni projekti slovenskih nevladnih organizacij so tudi del tokratnih Najboljših novic iz sveta, ki so izšle 8. marca. Osrednja tema letošnjega časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, je enakost spolov. Izdajo in razdeljevanje 10 000 izvodov novic, ki ga bodo prejeli prebivalci desetih slovenskih mest, letos koordinira platforma SLOGA.

Na drugem panelu za naslovom O trajnostnem razvoju, zavrženi hrani in neenakosti spolov (videoposnetek omizja) je bila pozornost usmerjena na pomembnost kakovostne, lokalne, zdrave hrane doma in v javnih institucijah. Poudarili so tudi vplive zavržene hrane na podnebne spremembe. Slovenija naj bi na svetovni ravni pomagala prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka, kot se je zavezala s podpisom Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Podatke o zavrženi hrani v Sloveniji in po svetu je predstavila Urša Zgojznik, Slovenka leta 2018 ter predsednica Ekologov brez meja, ki je poudarila, da zavržena hrana ni več le okoljska težava, temveč tudi socialna, ko imamo na eni strani preveč pridelane hrane, po drugi strani pa so ljudje lačni, in finančna težava. Potreben je torej celosten pristop, z več rešitvami in programi, na ravni države ter v lokalnem okolju. Največ odpadne hrane prihaja namreč iz gospodinjstev, skoraj polovica. Slovenci letno zavržemo 64 kg hrane, tretjina hrane, ki jo predelamo, pa sploh ne pride na naše krožnike. Hrana najpogosteje pristane v smeteh, ker nanjo pozabimo, je ne shranjujemo pravilno in ne načrtujemo obrokov ter nakupov.

Jana Miklavčič, vodja sektorja za odpadke pri Ministrstvu za okolje in prostor, se je strinjala, da je odpadna hrana velika problematika, je pa Slovenija, glede na ostale evropske države v primeru ločevanja bioloških odpadkov že na dobri poti. Predelava odpadne hrane prispeva do 7 % toplogrednih izpustov, zato je pomemben izziv, ki se ga je treba lotiti v boju proti podnebnim spremembam. Na ministrstvu pripravljajo poseben projekt in zaposlitve na  področju preprečevanja in zmanjševanja odpadne hrane, s čimer hočejo dolgoročni nasloviti problem. Potreben pa je še kakšen finančni ukrep, da bo projekt bolj privlačen.

Primož Marolt iz Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je med drugim predstavil ukrepe, ki si prizadevajo za zmanjšanje količine zavržene hrane (npr. oprostitev davka za hrano, ki je namenjena za humanitarno pomoč, razpis za sofinanciranje tehnične opreme za prevoz in razdeljevanje hrane). Na ministrstvu ustanavljajo tudi nov direktorat za hrano, ki bo prevzel naloge s področja zavržene hrane.

Zdenko Podlesnik iz zveze Lions klubov, ki preko prostovoljcev zbira hrano v 102 prodajalnah v 27 krajih po celi Sloveniji in dnevno zbere od 1 do 1,5 tone hrane (letno to pomeni tudi do 1,5 milijona evrov donirane hrane, ki bi sicer bila zavržena) je poudaril, da tako velik projekt ne bi smel potekati zgolj na prostovoljski ravni. Odločevalce poziva tudi k ureditvi enotne koordinirane statistike donirane hrane, ki bi omogočila donatorjem, da na enovit način poročajo o doniranju hrane: »Volk sit in koza cela – donatorji razumejo, kako je njihova donacija koristna tako za prejemnike, kot zanje.«

Mojca Žitnik iz Statističnega urada je izpostavila, da je izziv predstavljala že sama definicija oz. neobstoj definicije odpadne hrane, zato so v okviru projekta za razvoj metodologije na tem področju raziskovali in vzpostavili definicijo, ki vključuje užitne ter neužitne dele hrane, ki so odvrženi pri pridelavi, med pripravo in po uživanju hrane. Za razliko od številnih evropskih držav, kjer govorijo o odpadkih, ki lahko vsebujejo hrano, je naša definicija odpadne hrane bolj uporabna. Priprava podatkov, spremljanje stanja na terenu ostaja prioriteta Statističnega urada.

Konferenca je bila zaključno dejanje 9. slovenskih razvojnih dni, ki so jih na temo enakosti spolov organizirali Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter platforma SLOGA, potekali so od 7. do 18. marca. Slovenski razvojni dnevi so osrednji dogodek za promocijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter ozaveščanje javnosti o njunem pomenu. Hkrati so tudi forum za razpravo slovenskih strokovnjakov, predstavnikov vladnih in nevladnih ustanov, mednarodnih organizacij in akademske sfere o aktualnih temah in sodelovanju na tem področju.

Fotografije dogodka

V hrani je moč SPOROČILO ZA JAVNOST

Translate »