Ob začetku nove serije petkovih globalnih podnebnih štrajkov, ki se začnejo danes, v petek, 19. marca, je EU Watchdog objavil novo epizodo podkasta, ki ga ustvarja skupaj z a CEO – Climate Urgency and False Solutions, Podnebna kriza in napačne rešitve. Beri dalje
Komisija za človekove pravice ZN je sprejela zgodovinsko odločitev – da je nezakonito vračati ljudi nazaj v države, iz katerih so pobegnili zaradi življenje ogrožujočih posledic podnebnih sprememb in s tem povezanih kršitev človekovih pravic. Do odločitve je prišlo na primeru Ioana Teitiota iz Kiribatija, ki je za azil zaprosil na Novi Zelandiji, ki ga je nato zavrnila. Odločitev komisije pravi, da mu je bila s tem kršena pravica do življenja, saj je Teitiota doma zaradi višanja gladine vode v vse bolj prekarni situaciji zaradi prenaseljenosti, erozije, poplav in pomanjkanja pitne vode.
Beri dalje
Statistični urad je na Brdu pri Kranju pripravil celodnevno posvetovanje na temo podnebnih sprememb. “Državni Statistični urad in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. “Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi,” je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.“Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Padajo temperaturni rekordi, ekstremni vremenski pojavi so stalnica, izginjajo ledeniki, temperature oceanov se dvigajo, viša se tudi morska gladina. Nazadnje je gorela Avstralija,” je poudaril Nastav.”
Direktorica The New Humanitarian (TNH) Heba Aly je v članku po razočaranju nad COP25 predstavila pristop, ki je kritičen tako do velikega upanja za spremembe, kot vdanosti v usodo. Obstaja tretja pot. “Tisti, ki razumejo moč podnebne krize pogosto posvojijo eno od dveh naravnanosti: upanje ali obup. Oboje je precej nevarno. Upanje pravi, da je to “dirka, v kateri lahko zmagamo” – kot je rekel generalni sektretar ZN António Guterres na podnenbem vrhu septembra v New Yorku. Guterres je poudaril ta setinment tudi na COP25 v Madridu. “Naša vojna proti naravi se mora končati,” je rekel, “in vemo, da je to mogoče.” To pa je laž. Možno je v teoriji, toda nemogoče v praksi.”
Program Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je jasen: leto 2019 je bilo drugo najbolj vroče v zgodovini merjenja, preteklo desetletje pa je bilo najbolj vroče doslej. V zadnjih petih letih se je zvrstilo pet najtoplejših let, bolj vroče od lanskega leta je bilo le leto 2016. Obdobje od 2010 do 2019 pa je bilo najbolj vroče desetletje od začetka meritev, so jasni znanstveniki. Beri dalje
UN Women je pripravil interaktivno spletno stran, z naslovom “Climate change is a women’s issue”, ki na zanimiv način predstavlja vpliv podnebnih sprememb v povezavi s spolom in enakostjo spolov, različnimi vplivi na situacijo žensk in deklic ter posledice neenakosti in revščine, ki se še dodatno kažejo v času podnebne krize.
Zdi se, da je trenutno težko ne vedeti, da smo sredi podnebne krize. težko pa je tudi razumeti, zakaj nas ta kriza tako malo »sekira«?
Ko je nekaj opredeljeno za krizo, nas običajno skrbi. Razmišljamo, kaj storiti. Sprejmemo potrebne ukrepe. Včasih to »pospremimo« še z nervoznim vznemirjanjem, tudi če slednje ne prispeva k ničemer. Ne rečem, da številne ljudi ne skrbijo posledice podnebnih sprememb – zlasti mladi so zadnje čase aktivni pod prodornim vodstvom švedske najstnice Grete Thunberg in njenega gibanja Petki za prihodnost, a kot se je posrečeno izrazil naš generalni sekretar Kumi Naidoo, je večina naših ukrepov na ravni »preurejanja ležalnikov na Titaniku«.
Mobilni filmski festival, ki deluje po principu 1 mobilni telefon, 1 minuta, 1 film, se letos posveča boju proti podnebnim spremembam. V sodelovanju z Youtube Cfreators for Change in Združenimi narodi razpisuje natečaj za enominutne filme posnete z enim mobilnim telefonom na temo podnebnih sprememb. Rok za oddajo filmov je 16. oktober 2019.
OECD je objavila poročilo o financiranju in mobilizaciji virov za podnebje v razvitih državah v obdobju med 2013 in 2017. Poročilo razkriva, da je financiranje raste in je skupno leta 2017 znašalo do 71,2 milijarde ameriških dolarjev, kar je v skladu s projekcijami OECD, vendar pa bo več dela potrebnega še pri zasebnem financiranju. Oxfam opozarja, da mednarodna skupnost od tem najmanj namenja najrevnejšim skupnostim, in da mora v izogib podnebnemu apartheidu ta sredstva vsaj podvojiti.
Gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki je organiziralo že prvi podnebni štrajk marca in vse od takrat tedensko protestira na Trgu republike, tokrat vabi na podnebni štrajk tudi vse ostale – ne samo mladi, tokrat štrajkamo vse_i! 27. septembra 2019 ob 11.55 se pridružite štrajkom v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu … Za podnebno pravičnost in nujne ukrepe za naslavljanje podnebne krize se moramo boriti zdaj!
Sorry, no posts matched your criteria