Prispevki

Simbol Vsepoljske ženske stavke

Kako pravico do protesta branijo na Poljskem in v Franciji?

Kako ubraniti pravico do protesta? Zakaj je to pomembno? Kakšne so izkušnje z uresničevanjem in zagovarjanjem pravice do protesta na Poljskem (pri protestih za pravice žensk in proti prepovedi splava, t. i. »Vsepoljska ženska stavka« oz. »Ogólnopolski strajk kobiet«)? In kakšne v Franciji, kjer se od leta 2016 zoperstavljajo omejitvam protestov in napadom na nevladne organizacije in aktiviste ter so v zagovor pravice do protesta vzpostavili koalicijo Vox Public in povezali več kot ducat organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju boja proti diskriminaciji, zagovarjanja socialne pravičnosti ter varstva narave in okolja?

Beri dalje

V Tarči o projektu v Ruandi

V televizijski oddaji Tarča na 1.programu RTVSLO je bil v četrtek izpostavljen primer projekta podpore enakosti žensk v Ruandi, ki ga je izvedel Mirovni inštitut, češ, da se je treba vprašati, če je to res v interesu Slovenije. Vabimo vas, da si ponovno preberete prispevek o projektu iz leta 2019:

 

Napadi na civilno družbo v Sloveniji

Po decembrskem zaključnem spletnem dogodku projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, je Mirovni inštitut objavil: poročilo o značilnostih napadov na civilno družbo v Sloveniji, komunikacijske nasvete in priporočila za izboljšanje zaščite.

Beri dalje

Ponovljeni razpis Mirovnega inštituta

Na Mirovnem inštitutu zaposlijo mlajšega sodelavca_ko v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Populist Backlash, Democratic Backsliding, and the Crisis of the Rule of Law in European Union. Zaposlitev je predvidena za polovični delovni čas do konca leta 2021.

V primeru dodelitve mentorskega mesta programski skupini Mirovnega inštituta Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja pričakujemo kandidiranje za mesto mladega raziskovalca_ke v letu 2021.

Pogoji:

– diploma ali magisterij družboslovne smeri,

– aktivno znanje slovenskega, angleškega jezika (zaželjeno je tudi znanje hrvaškega jezika),

– izkušnje s pisanjem strokovnih besedil,

– zaželjene izkušnje z delom na (mednarodnih) raziskovalnih projektih,

– digitalna pismenost (Office, SPSS, vmesniki za upravljanje spletnih vsebin, poznavanje infrastrukture družbenih omrežij),

– mlajši od 28 let (pogoj ARRS).

Opis dela:

  • priprava sistematičnega pregleda novejših spoznanj s področja raziskovanja medijev in populizma,
  • sodelovanje pri analizi medijskih sistemov v izbranih evropskih državah,
  • sodelovanje pri pripravi teoretske zasnove raziskave,
  • sodelovanje pri pripravi in izvedbi empirične raziskave populizma in medijev (analiza podatkov, izvedba intervjujev, analiza besedil, analiza spletne komunikacije),
  • priprava raziskovalnih poročil in elaboratov,
  • sodelovanje pri objavljanju znanstvenih in strokovnih člankov, poglavij v publikacijah in monografijah,
  • sodelovanje na znanstvenih konferencah in strokovnih srečanjih,
  • komuniciranje in usklajevanje s projektnimi partnerji,
  • diseminacija v okviru projekta (organizacija dogodkov, priprava gradiv za spletno stran idr.).

Prošnja naj vključuje življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev in motivacijsko pismo. Če imate strokovne ali znanstvene objave, jih lahko priložite. Prijave pošljite po e-pošti na naslov info@mirovni-institut.si do 18. januarja do 14. ure.

 

 

 

Zlata vreden paket

Odette Uwizeyimana je poročena in ima šest otrok. Leta 2018 je obiskovala tečaj šivanja v ženskem centru Nyamirambo v Ruandi. Izučila se je za poklic šivilje. Kupila si je šivalni stroj in doma začela šivati.

Kmalu je zaslužila večino družinskih prihodkov, a zaradi pandemije covid-19 in ukrepov za njeno zajezitev je povpraševanje po izdelkih usahnilo. Tudi mož je izgubil službo. Družina se že od marca težko preživlja, denarja za hrano nimajo.

»Na srečo smo v ženskem centru dobili paket s hrano in higienskimi izdelki. Hvala!« pravi Odette.

Ženski center Nyamirambo podpira Mirovni inštitut, tudi s pomočjo razvojnega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Več na www.mirovni-institut.si.

Preberite:

Najboljše novice iz sveta 2020 – posamične strani

Najboljše novice iz sveta – časopisna postavitev

Še več novic je na voljo na spletni strani Najboljših novic iz sveta. Obiščite spletno stran


Najboljše novice iz sveta so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

»Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače«

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Svoj prispevek je delila Eva Krušnik. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki.

Nihče ne pričakuje biti begunec. Zdravnica, ki se vrača iz službe, mehanik, ki popravlja avto, punca na poti v šolo, oče, ki daje sinu poljub za lahko noč. Vsak od njih pričakuje, da bo jutrišnji dan enak kot današnji, vendar strah lahko pride v momentih. Lahko je zvok pištol, bombe ali trka po vratih. Veliko ljudi, ki so prisiljeni na beg, imajo samo minute, da sprejmejo pomembne odločitve, zagrabijo, kar lahko, in zbežijo. Kam bodo šli? Kako bojo potovali? Kaj bojo vzeli? To so težke odločitve, ki jih morajo sprejeti v trenutku, saj bojo z njimi morali živeti do konca njihovih življenj.

Odkar smo se pojavili, obstaja naravno gibanje ljudi. V zadnjem tisočletju so ljudje premagali velike razdalje zaradi različnih razlogov, kot so preganjanje, vojne, posledice naravnih katastrof, iskanje boljšega življenja ali pa samo, ker so bili radovedni o drugih kulturah, ljudeh in pokrajinah. Seveda je v preteklosti potovanje bilo počasno z ogromno tveganji. Veliko ljudi se je vseeno premikalo, saj se vedno bomo, ker to pač ljudje počnemo. Begunci v času hitrih, dostopnih in poceni prevoznih sredstev še vseeno težko bežijo pred konflikti in preganjanjem. V zadnjih nekaj letih smo zabeležili rekordne številke ljudi, ki bežijo od doma. Namesto, da bi jim druge države ponudile pomoč, jim zapirajo vrata pred nosom. Bogatejše države puščajo revnejšim, da se same spopadejo z več kot 20 milijoni beguncev. Politiki in mediji označujejo beg za življenje kot nezakonito, begunce pa za napadalne in varnostno grožnjo državi.

Kot vsi ostali, imajo tudi begunci pravice, države pa imajo dolžnost, da jih varujejo. Osnove teh pravic lahko najdemo v Ženevski konvenciji iz leta 1951, ki je ključni dokument mednarodne zaščite beguncev skupaj z njenim protokolom. Organizacija združenih narodov je ustanoviteljica UNHCR ali Agencije Združenih narodov za begunce, ki je pooblaščena za zaščito in podporo beguncem. Glavno načelo konvencije iz leta 1951 je »non-refoulement« oz. načelo nevračanja – noben begunec se ne bi smel vrniti v državo, kjer bi bil soočen z grožnjami ali zatiranjem.

Tipični begunec ne obstaja. Ljudje vseh starosti, rase, spola ali religije so lahko prisiljeni  zapustiti svoje domove. Vsi imajo pravico, da z njimi ravnamo enakopravno, države pa pri zagotavljanju azila med njimi ne smejo diskriminirati. Tudi begunci imajo univerzalne človeške pravice. Imajo pravico do izobrazbe, pravnega varstva, zaposlitve in ostalih
temeljnih pravic, kot so pravica do svobodnega gibanja, varnosti, družine in svobode. Vsi ljudje bi morali te pravice poznati in poskrbeti, da so prepoznane in uveljavljene.

S temo migracij sem se globje srečala dvakrat, in sicer ko sem si z gimnazijo šla ogledat gledališko predstavo Reisefieber, ki govori o Saši, ki je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanju mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Drugič pa sem se s temo migracij srečala na delavnici »Migracije v našem življenju«, ki sem se je preko videokonference udeležila v okviru predmeta Sociologija. Na delavnici nam je svojo zgodbo povedal Alaa, ki prihaja iz Sirije. Obakrat sem videla drugačno perspektivo migracij. Takšno, ki jo v medijih še nisem zasledila. Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače.

Eva Krušnik, 2.c, Gimnazija Celje Center


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

gcc-logo-1-200x200

Ptice migrantke

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Selma Bubič je delila svoj prispevek z naslovom Ptice migrantke. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki. Beri dalje

Razmišljanje: Svetovni dan beguncev

20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo že skoraj 71 milijonov ljudi na svetu prisiljenih zapustiti svoje domove. Od tega jih je več kot 41 milijonov notranje razseljenih (kar pomeni, da se še vedno nahajajo na območju svoje države, vendar ne v svojih domovih ali kraju, kjer so nazadnje živeli), 26 milijonov jih je beguncev (kar pomeni, da se nahajajo v drugih državah, kjer so našli zatočišče in dobili mednarodno zaščito) in 3,5 milijonov jih je prosilcev za azil (kar pomeni, da se nahajajo v drugih državah, kjer so vložili prošnjo za mednarodno zaščito ali azil, vendar statusa begunca še vedno niso dobili). V te številke pa niso všteti še vsi tisti, ki so svoje domove morali zapustiti zaradi podnebnih sprememb, okoljskih oz. naravnih nesreč in pojavov, ki zelo otežujejo ali celo že onemogočajo življenje v določenih delih sveta – t. i. okoljski begunci. Beri dalje

Mirovni inštitut organiziral Posvet o integraciji oseb z mednarodno zaščito v Sloveniji in Evropski uniji

Mirovni inštitut je v okviru projekta projekta NIEM – National Integration Evaluation Mechanism 21. januarja 2020 v Hiši EU v Ljubljani izvedel dogodek o integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji in Evropski uniji. “Predstavili smo najnovejše podatke in informacije na tem področju za Slovenijo, sodelavec iz Migration Policy Group iz Bruslja pa je z nami delil rezultate primerjalne študije za 14 EU držav. Z nazornimi infografikami je umestil Slovenijo v kontekst ostalih držav in pokazal, na katerih področjih, ki zadevajo integracijo beguncev, je Slovenija uspešna in na katerih področjih so potrebne bistvene izboljšave.”

Beri dalje

Ženski center Nyamirambo v Ruandi 28 družinam pomagal blažiti posledice pandemije

Mirovni inštitut v Ruandi že več kot 12 let sodeluje z lokalno nevladno organizacijo – Nyamirambo Women’s Center (NWC) in je tako del sredstev namenil za pomoč v to državo. NWC je pripravil prehransko-sanitarne pakete pomoči za 28 družin iz Nyamiramba in okolice. Aktivnost je potekala v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. in je del širšega odziva na pandemijo Covid-19 v partnerskih državah. Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria