Prispevki

EDF: Sofinanciranje projektov na področju zmanjšanja kronične podhranjenosti v Čadu

V okviru evropskega razvojnega sklada je objavljen javni razpis, namenjen sofinanciranju projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju razširjenosti kronične podhranjenosti na v razpisu opredeljenih območjih v Čadu.

Vrednost razpisa je 11,5 milijona evrov.

Rok za prijave je 15. april 2021

Vir: CNVOS

Poročilo o prehranski varnosti za leto 2019

Izšla je nova publikacija o prehranski varnosti The State of Food Security and Nutrition in the World 2019, ki je pomembno merilo napredka pri cilju trajnostnega razvoja odprave lakote. Poročilo prinaša posodobljeno oceno števila lačnih ljudi po svetu, vključno z nacionalnimi in regionalnimi podatki ter zadnjimi podatki o podhranjenosti otrok ter debelosti med otroci in odraslimi. Po desetletju upadanja lakote, v zadnjih letih število ljudi, ki trpijo zaradi lakote spet postopoma narašča.

Beri dalje

EU Center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost začel delovati

Z 28. novembrom 2018  je začel delovati nov center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost. Center znanja, ki ga bo vodilo Skupno raziskovalno središče, bo zbiral znanstvene podatke v podporo globalni zavezi EU za odpravo lakote v tretjih državah. Beri dalje

Global Hunger Index 2018 se osredotoča na migracije in lakoto

Kakšen je trend ravni lakote po svetu v zadnjih letih? Kako se povezujeta lakota in prisilna migracija? Global Hunger Index 2018, ki ga pripravlja Alliance2015, ponuja podatke in analizo najnovejših dogodkov. Letošnja izdaja kaže, da medtem ko je svet dosegel napredek pri zmanjševanju lakote od leta 2000, imamo še vedno dolgo pot do cilja trajnostnega razvoja 2 (brez lakote do leta 2030). 

Beri dalje

Lakota v svetu se je lani že tretje leto zapored povečala

Podatki Združenih narodov (ZN) kažejo, da se je lakota v svetu lani povečala že tretje leto zapored. Lani je 821 milijonom ljudi kronično primanjkovalo hrane, kar je 17 milijonov ljudi več kot leta 2016. To pomeni, da je bil vsak deveti človek nedohranjen. Razlog so tudi vse pogostejši vremenski šoki. Beri dalje

Ob svetovnem dnevu hrane podpora trajnostnemu razvoju podeželja in prilagajanju na podnebne spremembe

16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane, ki ga je leta 1979 razglasila Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO). FAO ob tej priložnosti opozarja na pomen prehranske varnosti in razvoja podeželja za zmanjševanje migracijskih pritiskov, saj so lakota, revščina in ekstremni vremenski pojavi oziroma posledice podnebnih sprememb pomembni dejavniki, ki prispevajo k migracijam. Beri dalje

Vse manj pšenice, riža in koruze?

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo – pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.
Beri dalje

Sprememba načina upravljanja s kmetijskimi površinami je nujna

Rodovitna obdelovalna zemlja ljudem daje moč in priložnost za preživetje na domačih tleh. V nasprotnem primeru so ljudje primorani k tveganim življenjskim odločitvam. Ob svetovnem dnevu boja proti dezertifikaciji in suši so strokovnjaki ponovno opozorili, da je sprememba načina upravljanja s kmetijskimi površinami nujna, če ne milijardi ljudem grozi, da se bodo na svoji zemlji borili za preživetje ali pa bodo zapustili svoj dom. Najbolj na udaru je seveda Afrika. Beri dalje

Ob svetovnem dnevu hrane: Skupaj za izkoreninjenje lakote

SLOGA, nacionalna platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, sporoča, da si je mednarodna skupnost leta 2015 zadala globalen cilj, da bomo s skupnimi prizadevanji izkoreninili lakoto v svetu do leta 2030. Z obeležitvijo letošnjega svetovnega dne hrane opozarjamo na usodno povezanost kmetijstva, spreminjanja podnebja in revščino. Prav najrevnejši, med katerimi so večina mali kmetje in ribiči, so danes najbolj prizadeti zaradi višjih temperatur ter pogostosti vremenskih ujm. Hkrati se soočamo z naraščanjem prebivalstva – do leta 2050 nas bo 9,6 milijarde – kar bo še dodatno povečalo potrebe po obdelovalni zemlji,  pridelavi hrane in vodnih virih.
Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria