Po svetu konflikti terjajo številne žrtve, več milijonov civilistov je prisiljenih bežati, svet pa ne naredi dovolj, da bi ustavil njihovo trpljenje. Hkrati postajajo tarča tudi humanitarni delavci, ki tvegajo svoja življenja, ko pomagajo drugim. Letošnji svetovni dan humanitarnih dejavnosti tako poteka pod geslom Nisem tarča.

Slovenija se pridružuje kampanji za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev ob 19. avgustu, svetovnem dnevu humanitarnosti, ki ga je v počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so bili ranjeni ali so izgubili življenje v času svojega delovanja, razglasila Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN).

V oboroženih spopadih je človečnost mnogokrat pozabljena, civilisti pa trpijo strašljive in uničujoče posledice vojne. Čeprav bi morali biti najbolj zaščiteni, so velikokrat v najslabšem položaju. Milijoni civilistov so zaradi vojn prisiljeni trajno zapustiti svoje domove. Prav tako so zdravstveni in humanitarni delavci, ki izpostavljajo svoja življenja za pomoč najranljivejšim, čedalje pogostejša tarča oboroženih spopadov.

Letošnja kampanja OZN poteka pod geslom “Nisem tarča” (#NotATarget) in je odziv na poročilo generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa o zaščiti civilistov. Poziva k učinkovitejši zaščiti civilistov, humanitarnih in zdravstvenih delavcev, otrok, prisilno razseljenih in tistih, ki trpijo zaradi spolnega nasilja.




Svetovni dan humanitarnosti je obenem dan spomina na žrtve bombnega napada na sedež OZN v Iraku leta 2003, v katerem je življenje izgubilo 22 humanitarnih delavcev, vključno z nekdanjim visokim komisarjem OZN za človekove pravice in posebnim predstavnikom za Irak Sergiom Vieira de Mellom.

Slovenija se pridružuje mednarodnim naporom za zagotavljanje hitre in učinkovite pomoči prizadetim prebivalcem v humanitarnih krizah. Naša prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje pomoči državam in ljudem v jedru humanitarnih kriz v Siriji, Iraku in drugih državah Bližnjega Vzhoda ter v nudenje pomoči državam, ki se soočajo z velikim pritokom beguncev, npr. Jordaniji in Libanonu. V Ugandi podpiramo projekt prehranske varnosti, predvsem za begunke, v Ukrajini pa so humanitarni projekti usmerjeni v rehabilitacijo otrok po krizah. Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja tudi stanje katastrofalne lakote v Južnem Sudanu, Somaliji, Jemnu, Nigeriji in okolici ter se nanjo redno odziva. V letu 2017 se je Slovenija s humanitarno pomočjo odzvala tudi na naravni katastrofi na Madagaskarju (ciklon) in Šrilanki (poplave). Prav tako Slovenija redno opozarja na pomen zaščite civilistov v oboroženih spopadih ter na nujnost spoštovanja humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava.

Translate »