Mednarodne primerjave odgovorov slovenskih 15-letnikov na vprašanja v vprašalniku, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018, kažejo, da v primerjavi z vrstniki iz držav Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju poročajo o podobnem zavedanju o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah. Poleg tega pa v primerjavi z učenci iz držav OECD v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Slovenski 15-letniki so poročali tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli, v primerjavi z učenci iz držav OECD pa so poročali tudi o večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur. 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ocenjuje, da rezultati tega dela raziskave PISA kažejo na enega od pomembnih izzivov razvoja slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, saj je globalna kompetentnost izjemnega pomena za uspešno življenje posameznikov in družbe v vedno bolj povezanem in spreminjajočem se svetu. Skupaj z zavodi, ki predstavljajo strokovna jedra na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, bodo rezultati še podrobneje pregledani in upoštevani pri nadaljnjem načrtovanju razvojnih politik, povezanih predvsem s področji državljanske vzgoje, vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjskega učenja oziroma s pomembno vlogo vzgoje in izobraževanja pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Unescove Agende za trajnostni razvoj 2030.

Dosedanje aktivnosti na tem področju kažejo, da je potrebno v učnih načrtih in kurikularnih dokumentih okrepiti družbeno ekonomski in kulturni vidik doseganja ciljev globalnega trajnostnega razvoja, ter splošno potrebo po njihovi posodobitvi, tako vsebin kot didaktičnih pristopov. Ob tem se ministrstvo dejavno vključuje v medsektorsko povezovanje, ki je predpogoj za uspešen razvoj globalnih kompetenc celotne družbe. Tako je leta 2018  ministrstvo sodelovalo pri organizaciji prvega Nacionalnega foruma o globalnem učenju ter  vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, katerega glavni zaključki kažejo potrebo po jasnejši konceptualizaciji globalnega učenja, prilagojeni slovenskemu kontekstu, ter medresorski koordinaciji razvoja področja.

 

Translate »