Slovenija se je na lestvici enakosti med spoloma, ki jo je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), uvrstila na osmo mesto med 120 državami. Na lestvici od ničelne do 100-odstotne diskriminacije je dosegla vrednost 12,9 odstotka. Največjo težavo v Sloveniji predstavlja diskriminacija znotraj družine.
Slovenija se je z vrednostjo indeksa socialnih institucij in spola (SIGI) 12,9 odstotka uvrstila na osmo mesto. Po posamičnih podkazalcih se je najslabše odrezala na področju diskriminacije v družini, kjer je indeks znašal 21,8 odstotka. Sicer je pri omejevanju fizične integritete vrednost podkazalnika 7,1-odstotna, pri omejevanju dostopa do produkcijskih in finančnih virov devet- in omejevanju državljanskih svoboščin 13,2-odstotna.
Najbolje se je tokrat odrezala Švica z vrednostjo SIGI pri 8,1 odstotka, pred Slovenijo pa so še Danska, Švedska, Francija, Portugalska, Belgija in Avstrija. Najslabši rezultat je beležil od vojne razdejani Jemen s 64-odstotno stopnjo diskriminacije.
Na splošno je neenakost med spoloma najnižja v Evropi, najvišja pa v Afriki. Mnoge države z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike sicer na lestvico niso uvrščene, prav tako na njej ni Kitajske.
Poročilo za leto 2019 kaže, da zgolj zakonodajni ukrepi niso dovolj za odpravo neenakosti spolov, upoštevati je treba tudi kulturne, družbene in verske norme. “Zato poročilo poziva k ponovnemu premisleku, kako doseči večjo enakost med spoloma, in poudarja pomen naslavljanja globoko zakoreninjenih idej in predsodkov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja,” navaja OECD.
OECD v poročilu izpostavlja tudi, da večja enakost med spoloma državam prinaša gospodarske koristi. Trenutna raven diskriminacije globalno gospodarstvo stane 6000 milijard dolarjev oz. 7,5 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).
Nižje stopnje neenakosti med spoloma so sicer posledica dolgoročnih političnih in družbenih investicij na tem področju. Tako se počasi spreminjajo tudi družbene norme; medtem ko je leta 2021 50 odstotkov žensk menilo, da je družinsko nasilje pod določenimi okoliščinami sprejemljivo, je bil lani ta delež 27-odstoten.
Od zadnjega tovrstnega poročila leta 2014 je 15 držav kriminaliziralo domače nasilje, 15 držav je prepovedalo poroke deklic pod 18. letom starosti, osem pa jih je uvedlo zakonodajo za bolj enakomerno zastopanost spolov na izvoljenih državnih stolčkih. Plačani materinski dopust zagotavljajo vse države razen Papue Nove Gvineje in ZDA.
OECD je tokrat četrtič objavil poročilo, v katerem za države izračunava indeks SIGI. V njem je zajetih 120 držav, še 60 pa se jih na končno lestvico ni uvrstilo, ker organizacija ni uspela zbrati vseh potrebnih podatkov.
Poročilo je dostopno na tej povezavi.