Dopoldanski del konference se je osredotočil predvsem na naravo spolnih stereotipov in ravnanj oz. njihov vpliv na številna področja družbenega življenja, predvsem skozi prizmo razvojne psihologije, ter kakšne so družbene posledice njihovega obstoja.
Stereotipi o vlogah žensk in moških se pogosto nehote prikradejo v naše delo in način razmišljanja, mnogokrat tudi zato, ker se ne zavedamo lastnih stereotipnih ravnanj. So eden najtrdovratnejših vzrokov za neenakost žensk in moških in stereotipne predstave o vlogah žensk in moških se, če se z njimi ne spopadamo dovolj zgodaj, prenašajo iz generacije v generacijo. Pogosto jih jemljemo kot nekaj normalnega, vsakdanjega, celo kot nekaj naravnega, biološko danega, je uvodoma poudarila vodja Sektorja za enake možnosti mag. Maruša Gortnar.
V nadaljevanju (mednarodni del) so tuji strokovnjakinji in strokovnjak predstavili, kako se naslavljanja, odpravljanja in preprečevanja spolnih stereotipov lotevajo pri njih. Strokovnjakinja iz Islandije je orisala konkretne dejavnosti, ki jih na Islandiji izvajajo v šolah. Predstavnica Nizozemske je govorila o tem, kako na Nizozemskem spodbujajo dekleta, da se odločajo za t.i. poklice prihodnosti (informacijske tehnologije, računalništvo). Zanimivo izkušnjo je predstavil tudi finski gost s »hišo za fante« kot prostorom podpore, kjer lahko mladi fantje in moški odkrito spregovorijo o vsem, kar jih muči, izmenjavajo svoje izkušnje in pridobivajo nove veščine.
Popoldanski del konference je prikazal nekatere slovenske primere dobrih praks, ki naslavljajo otroke in mlade. Izhodišče je bila razprava o tem, kako (ne)kritično sprejemamo spolne stereotipe v mladinski književnosti, popularni glasbi in kulturi. Ali smo se kdaj sploh vprašali, kako močni so spolni stereotipi, ko gre za privolitev v spolni odnos, in kako vplivajo na življenje mladih, zlasti deklet? O svojem sodelovanju pri ozaveščanju o tej tematiki je spregovoril tudi slovenski raper Nipke (Boštjan Nipič). Kako spolne stereotipe naslavljati z radijsko igro, slikanico in interaktivno pravljico? Pa kako motivirati dekleta za vstop v poklice na področju računalništva in informatike? In nenazadnje, kako podpreti fante, ki si želijo delati na področju vzgoje, izobraževanja in skrbstvenega dela?
Konferenčni dan se je zaključil z ogledom predstave Vijolašola, nastale po pravljici Rozagroza in Plavalava, ki ponuja odlično izhodišče za pogovor z otroki.
Konferenca se je nadaljevala 20. oktobra 2018, ko je sledil še drugi del v obliki praktičnih delavnic, namenjenih izključno učiteljicam oz. učiteljem prve triade. Na njih so skozi praktične primere, predstavitve dobrih praks in razpravo podali nekaj izhodišč za obravnavo vprašanj spolnih stereotipov (in širše enakosti žensk in moških) z najmlajšimi.
Natečaj Evropa v šoli, ki ga koordinira ZPMS, kjer je letos v ospredju tema enakost spolov, s tem pa doseganje 5 cilja trajnostnega razvoja, bo v regijskih srečanjih del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga koordinira SLOGA, platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, financira pa Ministrstvo za zunanje zadeve.