Vlada Republike Slovenije se je 11. 7. 2018 seznanila z že sedmim Skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2017. Skupaj je bilo opravljenega organiziranega prostovoljskega dela v vrednosti 94.786.789 evrov, kar nedvomno kaže na velik prispevek prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji v Republiki Sloveniji.
Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2017 je oddalo poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu 1650 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, od tega je oddalo poročilo 1499 prostovoljskih organizacij in 151 organizacij s prostovoljskim programom – je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 291.214, opravili pa so 9.466.281 ur prostovoljskega dela.
V primerjavi s poročilom za leto 2016 je razviden rahel upad števila prostovoljcev in števila opravljenih prostovoljskih ur v organizacijah, ki so vpisane v vpisnik. Na upad prostovoljskih ur in prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah vpliva znižanje brezposelnosti v letu 2017. S strani prostovoljskih organizacij so bile dane povratne informacije, da znižanje brezposelnosti oziroma zaposlitev določenega prostovoljca močno vpliva na število opravljenih prostovoljskih ur. Brezposelna oseba lahko opravi več prostovoljskih ur kot zaposlena oseba, prav tako se ljudje brez zaposlitve pogosteje odločajo za prostovoljstvo, ki jim med drugim predstavlja tudi eno izmed možnosti za socialno vključenost.
Spolna struktura prostovoljcev po zbranih podatkih za leto 2017 v Sloveniji je pokazala, da je prostovoljcev ženskega spola 164.868 oziroma 56,61 % in moškega spola 126.346, kar predstavlja 43,38 %.
Največ prostovoljskega dela je bilo opravljenega na vsebinskem delu, kjer gre v skladu z zakonom za opravljanje tiste vrste prostovoljskega dela, za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine, ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta, tj. 6.524.717 ur vsega opravljenega prostovoljskega dela oziroma 68,92 %.
Iz podatkov za leto 2017 izhaja, da se je povečalo število prostovoljcev v starostni skupini nad 60 let, v okviru katere je bilo v preteklem letu aktivnih 112.916 prostovoljcev, kar predstavlja 38,77 % vseh prostovoljcev, medtem ko je število prostovoljcev v starostni skupini med 30 in 60 let rahlo upadlo. Znižalo se je tudi število prostovoljcev v starostni skupni od 18. do 30. leta starosti, kjer je v preteklem letu delovalo 51.609 prostovoljcev oziroma 17,72 %, medtem ko se je število prostovoljcev zvišalo v starostni skupini do 18. leta, v okviru katere je v letu 2017 delovalo 36.037 mladih prostovoljcev, kar predstavlja 12,37 % vseh prostovoljcev. Primerjalno gledano se je delež prostovoljcev v starostni skupini do 18. leta močno povečal, saj je v letu 2016 znašal ta delež le 6,5 %. Iz zbirnih podatkov je razvidno, da veliko mladih prostovoljcev deluje v organizacijah s prostovoljskim programom (v javnih zavodih, predvsem osnovnih šolah). Vlada se zaveda, kako pomembno je prostovoljstvo med mladimi, saj ravno z opravljanjem prostovoljskega dela pridobivajo dragocene izkušnje in gradijo sistem vrednot. Tako se je Vlada tudi v letos sprejeti strategiji zavezala, da bo spodbujala uvajanje prostovoljskih programov v javnih zavodih z namenom obogatitve in višje kakovosti storitev, upoštevajoč načelo nezdružljivosti in brezplačnosti prostovoljstva ter še posebno pozornost namenila spodbujanju prostovoljstva v vzgoji in izobraževanju.
Največ vpisanih prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom je v Osrednjeslovenski in Podravski regiji, enako kot v letu 2016. Podrobnejša analiza je pokazala, da je indeks rasti vpisanih prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom za leto 2016/2017 najvišji v Primorsko-notranjski regiji (135), Pomurski regiji (131) in Zasavski regiji (128).
Iz zbranih podatkov, ki so jih predložile organizacije, vpisane v vpisnik, je razvidno, da je večina prostovoljskega dela opravljenega v Republiki Sloveniji. Iz podatkov namreč izhaja, da je bilo v Sloveniji opravljenih 9.265.119 ur prostovoljskega dela, kar predstavlja 97,87 % delež vseh prostovoljskih ur, v državah EU je bilo opravljenih 158.100 ur prostovoljskega dela, kar predstavlja 1,67 % ter v tretjih državah 43.062 ur prostovoljskega dela, kar pomeni 0,45 % vseh opravljenih prostovoljskih ur.
Podatki kažejo, da je indeks rasti opravljenih prostovoljskih ur najvišji na področju civilne zaščite in reševanja, medtem ko je bil v letu 2016 indeks rasti najvišji na področju kulture in umetnosti.
Iz poročila za leto 2017 izhaja, da je največ prostovoljskih ur bilo opravljeno na področju socialne dejavnosti. Na tem področju je bilo v letu 2017 opravljenih 6.312.871 prostovoljskih ur oziroma kar 66,68 % vseh prostovoljskih ur v letu 2017. Med področji, ki so določena s pravilnikom, je bilo v letu 2017 veliko prostovoljskih ur opravljenih tudi na področju vzgoje in izobraževanja (963.066ur, tj. 10,17 %), na področju kulture in umetnosti (501.785 ure, tj. 5,30 %) ter na področju rekreacije (457.202 ure, tj. 4,83 %).
Ker se podatki nanašajo le na prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES-u, zbir podatkov ne kaže realne slike dejansko opravljenih prostovoljskih ur po posameznih področjih. Zato vabimo vse prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, da se vpišejo v vpisnik, saj bo le tako viden prispevek prostovoljskega dela v Sloveniji in njegov pomen za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin in za razvoj solidarne, humane in enakopravne družbe.
Prednosti vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES in obveznosti, ki jih le-to prinaša, najdete na spletni strani prostovoljstva.
