Evropska komisija je sprejela prvo celovito strategijo EU o otrokovih pravicah in predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, da bi spodbujala enake možnosti za otroke, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost. Pri pripravi obeh pobud je v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi organizacijami za otrokove pravice zbrala mnenja več kot 10 000 otrok.

Otroci v EU in zunaj nje so še naprej žrtve socialno-ekonomske izključenosti in diskriminacije zaradi svojega porekla, statusa, spola ali spolne usmerjenosti oziroma porekla, statusa, spola ali spolne usmerjenosti svojih staršev. Njihova mnenja niso vedno obravnavana in upoštevana v zadevah, ki se nanašajo nanje. S pandemijo covid-19 so se ti izzivi še poglobili.

Komisija se na to odziva s krovno strategijo za naslednja štiri leta, katere cilj je graditi na vseh ukrepih EU za varstvo in spodbujanje otrokovih pravic ter določiti jasne ukrepe za izboljšanje. Strategija bi morala tudi podpirati države članice pri čim boljši uporabi sredstev EU.

Strategija EU: šest tematskih področij in predlagani ukrepi

  1. Otroci kot nosilci sprememb v demokratičnem življenju: Komisija predlaga vrsto ukrepov, in sicer od priprave otrokom prijaznih pravnih besedil do posvetovanj z otroki v okviru konference o prihodnosti Evrope ter izvajanja podnebnega pakta in zelenega dogovora. Poleg tega bi morale države članice omogočiti udeležbo otrok v državljanskem in demokratičnem življenju.
  2. Pravica otrok, da v celoti uresničijo svoj potencial ne glede na njihovo socialno okolje: Komisija si prizadeva vzpostaviti evropsko jamstvo za otroke, da bi se borila proti revščini in socialni izključenosti otrok. Poleg tega bo obravnavala še duševno zdravje otrok in pomagala podpirati zdravo ter trajnostno pridelano hrano v evropskih šolah. Prizadevala si bo tudi za boljše standarde za predšolsko vzgojo in varstvo po vsej EU ter za vključujoče in kakovostno izobraževanje.
  3. Pravica otrok do življenja brez nasilja: Komisija bo predlagala zakonodajo za boj proti nasilju na podlagi spola in nasilju v družini ter predložila priporočila o preprečevanju škodljivih praks proti ženskam in deklicam. Države članice so pozvane, da vzpostavijo integrirane sisteme za zaščito otrok in izboljšajo njihovo delovanje, okrepijo odziv na nasilje v šolah ter sprejmejo nacionalno zakonodajo za odpravo telesnega kaznovanja v vseh okoljih.
  4. Pravica otrok do otrokom prijaznega pravosodja kot žrtve, priče, osumljenci, obtoženi storitve kaznivega dejanja ali stranke v katerem koli pravnem postopku: Komisija bo med drugim prispevala k specializiranemu izobraževanju v pravosodju in sodelovala s Svetom Evrope pri izvajanju smernic o otrokom prijaznem pravosodju iz leta 2010. Države članice so pozvane naj podprejo usposabljanja in razvijejo zanesljive alternative sodnim ukrepom, kot so alternative pridržanju ali mediacija v civilnih zadevah.
  5. Pravica otrok, da so varni v digitalnem okolju in izkoristijo njegove priložnosti: Komisija bo posodobila evropsko strategijo za boljši internet za otroke, predlagani akt o digitalnih storitvah pa naj bi zagotovil varno uporabo spleta. Komisija poziva države članice, naj učinkovito izvajajo pravila o zaščiti otrok iz revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah ter podpirajo razvoj osnovnih digitalnih znanj in spretnosti otrok. Poleg tega poziva tudi podjetja IKT, naj obravnavajo škodljivo vedenje na spletu in odstranijo nezakonite vsebine.
  6. Pravice otrok po svetu: otrokove pravice so univerzalne in EU krepi svojo zavezanost varstvu, spodbujanju in uresničevanju teh pravic na svetovni in večstranski ravni. To bo na primer doseženo z dodelitvijo 10 % sredstev za humanitarno pomoč izobraževanju v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah. Komisija bo do leta 2022 pripravila akcijski načrt za mlade, da bi spodbudila udeležbo mladih in otrok na svetovni ravni ter okrepila zmogljivosti za zaščito otrok v delegacijah EU. Komisija prav tako ohranja politiko ničelne tolerance do dela otrok.

Izvajanje strategije EU se bo spremljalo na ravni EU in nacionalni ravni, Komisija pa bo o napredku poročala na letnem forumu EU o otrokovih pravicah. Konec leta 2024 bo izvedena ocena strategije, pri kateri bodo sodelovali tudi otroci.

 Novo evropsko jamstvo za otroke

Leta 2019 je skoraj 18 milijonov otrok v EU (22,2 % vseh otrok) živelo v gospodinjstvih, ki sta jim grozila revščina ali socialna izključenost. To vodi v medgeneracijski krog prikrajšanosti, kar ima globoke in dolgoročne posledice za otroke. Cilj evropskega jamstva za otroke je prekiniti ta krog in spodbujati enake možnosti z zagotavljanjem dostopa do sklopa ključnih storitev za pomoči potrebnim otrokom (tj. mlajše od 18 let, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost).

V okviru evropskega jamstva za otroke se državam članicam priporoča, naj pomoči potrebnim otrokom zagotovijo brezplačen in učinkovit dostop do:

  • predšolske vzgoje in varstva, na primer s preprečevanjem ločenega pouka;
  • izobraževanja in šolskih dejavnosti, na primer ustrezno opremo za učenje na daljavo in šolske izlete;
  • vsaj enega zdravega obroka vsak šolski dan ter
  • zdravstvenega varstva, na primer z omogočanjem dostopa do zdravniških pregledov in programov zgodnje diagnostike.

Komisija tudi priporoča, naj države članice pomoči potrebnim otrokom zagotovijo učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustreznega stanovanja. Otroci bi morali na primer imeti zdrave obroke tudi, ko niso v šoli, brezdomski otroci in njihove družine pa bi morali imeti dostop do ustrezne nastanitve.

Države članice bi morale pri opredelitvi pomoči potrebnih otrok in oblikovanju nacionalnih ukrepov upoštevati posebne potrebe otrok iz prikrajšanih okolij, kot so brezdomski otroci, otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo v negotovih družinskih razmerah, otroci z migrantskim ozadjem, otroci iz rasnih ali etničnih manjšin ali otroci v alternativni oskrbi.

Sredstva EU za podporo tem ukrepom so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), iz katerega se financirajo projekti, ki spodbujajo socialno vključevanje in boj proti revščini ter vlagajo v ljudi, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa InvestEU ter mehanizma za okrevanje in odpornost.

Komisija poziva države članice, naj hitro sprejmejo predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke. Vlade bi morale v šestih mesecih po njegovem sprejetju predložiti Komisiji nacionalne akcijske načrte za njegovo izvajanje. Komisija bo spremljala napredek v okviru evropskega semestra in po potrebi izdala priporočila za posamezne države.

Več informacij

Strategija EU o otrokovih pravicah

Predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke

Strategija EU o otrokovih pravicah: otrokom prijazna različica

Naša Evropa. Naše pravice. Naša prihodnost. Celotno poročilo – povzetek je na voljo tukaj

Pripravila: PV

Translate »