V New Yorku bo 19. septembra potekal vrh Organizacije združenih narodov o beguncih in migrantih, zato je Mreža Plan B za Slovenijo Vlado pozvala, naj se na vrhu zavzame za čimprejšnjo opredelitev statusa okoljskega migranta, na osnovi katerega bo mednarodnopravna zaščita zagotovljena ljudem, ki jih prizadenejo spremembe v okolju. Vlado pozivajo, naj se zavzame za politike, ki bodo prispevale k temu, da bo diktat stalne gospodarske rasti zamenjala družbena blaginja. Izkaže naj tudi zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in drugih živih bitij na Zemlji.

Prevladujoči razlogi za selitve so vremenske ujme, suša in degradacija okolja. Strokovna javnost ocenjuje, da bo do leta 2050 200 milijonov ljudi prisiljenih k selitvi, nekatere organizacije navajajo celo 250 milijonov ljudi. Raziskovalci, ki spremljajo selitve in prizadete v nenadnih naravnih nesrečah, so ugotovili, da je bilo v obdobju od 2008 do 2014 kar 185 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti domove zaradi naravnih nesreč. Uradnih podatkov, koliko ljudi se je zaradi okoljskih dejavnikov že preselilo, sicer ni.

Razsežnost podnebnih migracij bo odvisna od podnebnih scenarijev in uveljavitev najrazličnejših ukrepov glede podnebnih sprememb. Zaradi podnebnih sprememb veljajo za najbolj ogrožene prebivalci nekaterih tihomorskih otočij. Številni ne želijo ali pa nimajo sredstev, da bi zapustili dom, zato ostajajo ujeti v neustreznih razmerah in tam skušajo preživeti.

Države so se s sprejemom ciljev trajnostnega razvoja v Agendi 2030 v 13. cilju zavezale, da bodo sprejele nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Med podpisnicami teh zavez je tudi država Slovenija.

Andrej Gnezda iz Umanotere je pripravil dokument Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?.

Celoten poziv Vladi si lahko preberete tukaj.

Translate »