Nobena trgovinska politika Evropske unije (EU) ni spolno nevtralna. Evropski odločevalci na splošno priznavajo to dejstvo in potrebo po naslavljanju tega vprašanja. Četudi je v trgovinskih sporazumih vidiku spola namenjene vse več pozornosti, izzivi in priložnosti ostajajo. V publikaciji o pravicah žensk in trgovini Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO confederation for Relief and Development – CONCORD) ter WIDE+ pozivata in pojasnjujeta, zakaj je potreben korenit premik k trgovinski politiki EU, ki bi morala enako težo, kot jih imajo ekonomski kazalniki, nameniti tudi človekovim pravicam ter okoljskim standardom.

Danes ženske v okviru plačanega dela za isto delo zaslužijo od 10 do 30 % manj kot moški. 95 % žensk v Južni Aziji in 89 % žensk v Podsaharski Afriki je v neformalni obliki zaposlitve. Ženske so še vedno diskriminirane pri dostopu do zemlje, kreditov, širših storitev, dediščinskih pravic. Ženske še vedno opravljajo od dva- do 10-krat več neplačane oskrbe kot moški. Trgovinski dogovori, ki znižujejo trgovinske tarife in davke pravnih oseb ter povečujejo privatizacijo javnih storitev, nesorazmerno prizadenejo ženske.

CONCORD in WIDE+ zato poudarjata pomen ukrepov, s katerimi je potrebno dopolniti določbe o pravicah žensk v trgovinskih sporazumih. Med priporočili so, da bi EU morala prenehati dajati prednost interesom zasebnih podjetij in vlagateljev v škodo pravic žensk ter politike enakosti spolov. Poudarek na rasti BDP in širjenju trgovine kot osrednjih motivih trgovinskih dogovorov še poslabšuje te učinke. EU bi morala korenito preusmeriti pristop k trgovini z zagotavljanjem enake teže in pomena, kot ga imajo ekonomski kazalniki, človekovim pravicam ter okoljskim vprašanjem.

Translate »