OECD je objavila poročilo o financiranju in mobilizaciji virov za podnebje v razvitih državah v obdobju med 2013 in 2017. Poročilo razkriva, da je financiranje raste in je skupno leta 2017 znašalo do 71,2 milijarde ameriških dolarjev, kar je v skladu s projekcijami OECD, vendar pa bo več dela potrebnega še pri zasebnem financiranju. Oxfam opozarja, da mednarodna skupnost od tem najmanj namenja najrevnejšim skupnostim, in da mora v izogib podnebnemu apartheidu ta sredstva vsaj podvojiti.
Poročilo predstavlja ocene OECD o količini financ, ki so jih letno pridobile in mobilizirale razvite države v tem časovnem obdobju. Te ocene vključujejo bilateralno in multilateralno javno financiranje, uradno podprte izvozne kredite in mobilizirane zasebne finance. Poročilo je OECD pripravila v odgovor na zahtevo razvitih držav po pomoči pri razumevanju trendov javnega podnebnega financiranja.
Analiza OECD kaže, da so zagotovljena in mobilizirana sredstva za podnebje v razvitih državah dosegla 71,2 milijard ameriških dolarjev v letu 2017, kar je povečanje z 58,6 milijard v letu 2016. Medtem ko podatka za 2016 in 2017 ne moreta biti neposredno primerjana z ocenami za zgodnejša leta, je splošni trend povečevanje. Poročilo prinaša nadaljno analizo po temah, finančnih instrumentiv in regijah, kot tudi informacije o metdologiji in podatkih.
Podatki o financiranju iz javnih sredstev se skladajo s prejšnjimi projekcijami OECD. Ocene financiranja iz zasebnih virov za leti 2016 in 2017 pa kažejo, da je možno narediti več. Doseganje željene ravni celotnega podnebnega financiranja za leto 2020 bo zahtevalo še nadaljnji trud pri povečevanju javnega financiranja in povečanje učinkovitosti pri mobiliziranju zasebnih financ.
Celotno poročilo v angleščini lahko prenesete tukaj.
Oxfamov svetovalec za podnebne politike, Jan Kowalzig je poročilo komentiral: “Mednarodna skupnost je zapustila revne skupnosti na prvi liniji podnebne krize. Kot razkriva to poročilo, samo petina denarja, ki je na voljo, gre za pomoč najranljivejšim skupnosti pri prilagajanju na najbolj nepredvidljivo in ekstremno vreme, in tri četrtine podpore je v obliki posojil, ki jih je potrebno vrniti – za razliko od resnične pomoči.”
“V izogib podnebnemu apartheidu, kjer si lahko samo tisti z bogastvom in močjo privoščijo zaščititi se, morajo bogate države podvojiti denar, ki je na voljo za pomoč revnejšim državam pri prilagajanju, zagotoviti, da je dnear, ki je na voljo v obliki pomoči, in ne posojil, ter da finančno podporo usmerjajo proti najrevnejšim skupnostim, ki jih najbolj potrebujejo.”
Vir: OECD, Oxfam