Amnesty International je objavila poročilo, v katerem razkriva kako so Evropske vlade vpletene v sistematično, nezakonito in pogosto nasilno zavračanje in kolektivne izgone več tisoč prosilcev za azil v nedostojne razmere v Bosni in Hercegovini. Poročilo obravnava tudi dogajanje na meji med Slovenijo in Hrvaško in vsebuje priporočila slovenskim oblastem.

V poročilu z naslovom »Potisnjeni na rob: Nasilje in zlorabe nad begunci in migranti ob balkanski poti« Amnesty International ugotavlja, da evropske vlade s tem, ko mejnemu nadzoru dajejo prednost pred spoštovanjem mednarodnega prava, ne le gledajo stran ob nasilju hrvaške policije, temveč njene dejavnosti tudi financirajo, hkrati pa spodbujajo tudi vedno večjo humanitarno krizo na robu Evropske unije.

“Da bi razumeli, kaj so prednostne naloge evropskih vlad, moramo le slediti denarju. Njihov finančni prispevek za humanitarno pomoč je neprimerljivo nižji kot sredstva, ki jih dajejo za varovanje meja, kar vključuje opremljanje hrvaške mejne policije in celo plačevanje njihovih plač“, je povedal Massimo Moratti, direktor za raziskave evropskega oddelka Amnesty International. “Medtem pa hrvaške oblasti ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, pretepajo, jim kradejo, jih nasilno potiskajo nazaj v pravno negotovost ter prepuščajo na milost in nemilost propadajočemu azilnemu sistemu Bosne in Hercegovine.”

Trenutno je v Bihaću in Kladuši ujetih okrog 5500 ljudi, ki živijo v nevzdržnih razmerah, ker jim Bosna in Hercegovina ne more zagotoviti niti osnovnih pogojev za bivanje (improvizirani kampi so nehigienski, primanjkuje hrana, topla voda in zdravstvena oskrba), verjetnosti, da bi Bosna in Hercegovina obravnavala prošnje za azil pa tudi praktično ni. Zato večina oseb, ki so ujete v obmejnih vasicah želi oditi v druge evropske države. Da bi dosegli Slovenijo ali Italijo, kjer se začne režim prostega gibanja schengenskega območja EU, morajo prečkati goste gozdove, hitre reke in na nekaterih mestih tudi minska polja.

Do oktobra leta 2018 je med prečkanjem rek utonilo vsaj 12 ljudi, večina na meji med Slovenijo in Hrvaško. Tisti, ki jim uspe priti do Slovenije, so pogosto žrtve nezakonitega prisilnega vračanja v Hrvaško in nato naprej v Bosno in Hercegovino.

Poročilo slovenskim oblastem priporoča naj v skladu z zakonodajo omogoči vsem prosilcem_kam za azil dostop do pravičnega azilnega postopka; izvede preiskavo o prisilnih vračanjih in drugih kršitvah; naj ne vrača ljudi v druge države, brez upoštevanja postopkov, ki zagotavljajo, da vrnitev ne pomeni grožnje s kršitvami človekovih pravic; zagotovi, da policija begunkam_cem in migrantom_kam poda pravilne informacije o postopku zaprošanja za azil in v jeziku, ki ga razumejo; naj izvede preiskavo o domnevnem neprofesionalnem vedenju uradnih tolmačev; ter ustavi »neformalna vračanja« na Hrvaško v skladu z dogovorom med državama, in zagotovi spoštovanje principa non-refoulement.

Več lahko preberete v celotnem poročilu v angleščini.

O prisilnih vračanjih in omejevanju dostopa do azila pa je Amnesty International Slovenija že poročala:

»Izgoni iz Hrvaške v Bosno in Hercegovino pa pogosto potekajo še v spremstvu nasilja in ustrahovanja. Približno tretjina ljudi, s katerimi smo govorili v kampih v Bosni in Hercegovini, je izkusila nasilje hrvaških policistov. Številni so opisali, kako so bili pretepeni, kako so jim policisti uničili dokumente, mobilne telefone ter ukradli denar. Vse to kaže na sistematično in namerno prakso hrvaških oblasti, katere namen je preprečiti nadaljnje poskuse vstopa v državo.«

Dokument, ki ga je pripravila Amnesty International Slovenija julija 2018 je na voljo tukaj.

vir: amnesty.si

Translate »