Novi podatki raziskave Eurobarometra o mednarodnem sodelovanju in razvoju Evropske unije (EU) kažejo, da skoraj devet desetin evropskih državljanov podpira razvoj (natančneje 89 odstotkov, kar je v primerjavi z letom 2014 povečanje za 4 odstotne točke). Več kot polovica jih meni, da bi morala EU zagotoviti obljubljene stopnje pomoči, dodatnih 16 odstotkov pa je mnenja, da bi bilo treba obljubljeno pomoč še povečati. Za razliko od povprečja državljanov EU so od leta 2014 anketiranci v Sloveniji postali manj naklonjeni številnim vidikom razvojne pomoči.

Poudarki raziskave Eurobarometra o razvoju

Številke kažejo, da ima velika večina Evropejcev pozitivno mnenje o koristih mednarodnega sodelovanja in razvoja. Skoraj tri četrtine vprašanih se je strinjalo, da je razvojna pomoč učinkovit način za boj proti nedovoljenim migracijam (73 odstotkov), in 80 odstotkov Evropejcev meni, da je razvoj v interesu EU. Številke kažejo povečanje deležev vprašanih, ki menijo, da bi moral biti boj proti revščini v državah v razvoju ena glavnih prednostnih nalog EU (povečanje za pet odstotnih točk na 69 odstotkov) in nacionalnih vlad (povečanje za pet odstotnih točk na 50 odstotkov). Skoraj sedem desetin anketirancev je podprlo povečanje razvojne pomoči, ki jo zagotavlja EU (68 odstotkov), kar je višji odstotek kot v zadnjih letih.

Državljani EU menijo, da sta mir in varnost v državah v razvoju najpomembnejši izziv leta za razvoj in sodelovanje (41 odstotkov), morebiti zaradi dejstva, da ga je mogoče obravnavati kot pomemben dejavnik pri odpravljanju temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije. Temu sta sledila zdravje in izobraževanje (za oba se je odločilo 34 odstotkov anketirancev).

Več kot ena tretjina Evropejcev je že slišala za cilje trajnostnega razvoja ali je že brala o njih (36 odstotkov). To je mogoče primerjati z 22 odstotki anketirancev, ki so v raziskavi Eurobarometra iz leta 2013 izjavili, da so že slišali za razvojne cilje tisočletja.

Slovenci razvoju manj naklonjeni

V primerjavi z letom 2014 so anketiranci iz Slovenije postali manj naklonjeni številnim vidikom razvojne pomoči. 59 odstotkov jih meni, da bi moral biti boj proti revščini ena od prednostnih nalog EU, kar je manj od povprečja EU (69 odstotkov) in predstavlja znižanje za štiri odstotne točke od leta 2014. V istem obdobju se je na ravni EU delež Evropejcev, ki se s trditvijo strinja, povišal. Podoben vzorec je opaziti glede boja proti revščini v državah v razvoju kot enega ključnih prednostnih nalog nacionalne vlade: 37 odstotkov Slovencev se s trditvijo strinja, kar predstavlja znižanje za 3 odstotne točke v primerjavi s povišanjem za pet odstotnih točk na ravni EU. Čeprav se osem izmed desetih vprašanih v Sloveniji strinja, da je pomoč ljudem državam v razvoju pomembna (80 odstotkov), to predstavlja eno najnižjih ravni v EU. Nekaj več kot dve tretjini vprašanih v Sloveniji meni, da je potrebno razvojno pomoč povečati (67 odstotkov Slovencev v primerjavi s povprečno 68 odstotki državljanov EU).

Za anketirance v Sloveniji je najmanj verjetno, da uradno razvojno pomoč vidijo kot učinkovito orodje za zmanjševanje revščine v državah v razvoju (50 odstotkov Slovencev v primerjavi s povprečno 67 odstotki evropskih državljanov) in razvojno pomoč kot orodje za naslavljanje nezakonitih migracij (60 odstotkov Slovencev v primerjavi s 73 odstotki državljanov EU).

Ozaveščenost, da smo leta 2015 obeležili evropsko leto za razvoj (petina anketirancev) in sprejem ciljev trajnostnega razvoja (37 odstotkov anketirancev), je blizu povprečja EU (18 oz. 36 odstotkov).

Kot najbolj pereče izzive, s katerimi se soočajo države v razvoju, Slovenci najbolj pogosto omenijo mir in varnost (55 odstotkov Slovencev v primerjavi s 41 odstotki Evropejcev), gospodarsko rast, zaposlovanje in družbene neenakosti (39 odstotkov Slovencev v primerjavi s 26 odstotki državljanov EU). Manj verjetno bodo izpostavili migracijska vprašanja (4 odstotki Slovencev v primerjavi s 12 odstotki državljani EU) ali begunce v državah v razvoju (en odstotek Slovencev v primerjavi z osmimi odstotki državljanov EU).

Anketiranci v Sloveniji se bodo v primerjavi z letom 2014 manj verjetno strinjali, da lahko posamezniki igrajo pomembno vlogo pri boju proti revščini v državah v razvoju (29 odstotkov oz. zmanjšanje za 8 odstotnih točk); s trditvijo se strinja manj Slovencev kot državljanov EU v povprečju (52 odstotkov). V primerjavi z letom 2014 bodo anketiranci v Sloveniji tudi manj verjetno pripravljeni plačati višjo ceno za izdelke iz držav v razvoju (33 odstotkov oz. zmanjšanje za pet odstotnih točk) in bodo manj verjetno osebno vključeni v pomoč državam v razvoju (27 odstotkov oz. zmanjšanje za sedem odstotnih točk).

Anketiranci v Sloveniji se občutno manj kot Evropejci strinjajo, da so donacije organizacijam, ki podpirajo države v razvoju (50 odstotkov Slovencev v primerjavi s 65 odstotki državljanov EU), uradna razvojna pomoč (polovica Slovencev v primerjavi s 67 odstotki državljanov EU) ali prostovoljstvo (68 odstotkov Slovencev v primerjavi s 75 odstotki državljanov EU) učinkoviti pri zmanjševanju revščine v državah v razvoju.

Kot je bilo ugotovljeno tudi na ravni EU, imajo mladi anketiranci (15 – 24 let) v Sloveniji na splošno bolj pozitivno mnenje o razvojnih vprašanjih kot starejši anketiranci (starejši od 25 let). Mlajši anketiranci v Sloveniji menijo, da je potrebno razvojno pomoč povečati (90 odstotkov mlajših anketirancev v primerjavi s 64 odstotki starejših anketirancev), pozitivnejši glede vloge posameznika v boju proti revščini v državah v razvoju (44 odstotkov mlajših anketirancev v primerjavi s 28 odstotki starejših anketirancev) in bolj pripravljeni plačati več za izdelke iz držav v razvoju (polovica mlajših anketirancev v primerjavi s 31 odstotki starejših anketirancev).

Prizadevanja evropskega leta za razvoj je potrebno krepiti

Lani smo obeležili evropsko leto za razvoj 2015, katerega cilj je bil dvig ozaveščenosti državljanov EU o razvojnih vprašanjih. Kljub pozitivnemu trendu na ravni EU je potrebno v Sloveniji prizadevanja na tem področju krepiti in graditi na dinamiki preteklega leta, posebej v luči univerzalnosti nove razvojne agende ter pristnih partnerstev vseh deležnikov, ki bodo ključni za dosego ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

Translate »