Danes, 4. 11. 2016 začne veljati pariški podnebni sporazum, prvi podnebni dogovor, ki ga je podpisala že velika večina svetovnih držav – kar 192, ratificiralo pa jih je 94. Slovenija naj bi se jim kmalu pridružila.

Sporazum sta že ratificirali dve najpomembnejši državi, ZDA in Kitajska, ratificiran pa je bil tudi na ravni EU-ja. Slovenija bi to storila novembrski redni seji državnega zbora, s tem pa bomo lahko svojo ratifikacijo oznanili na podnebni konferenci v Marakešu v Maroku, ki se začenja v ponedeljek in bo trajala do 18. novembra.

Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja sprejeli 12. decembra 2015 v Parizu. V njem so se podpisnice zavezale, da bodo omejile dvig povprečne svetovne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Ob podpisu je bilo določeno, da bo sporazum začel veljati mesec dni zatem, ko ratifikacijske listine pri ZN-u deponira 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Ta pogoj je bil izpolnjen 4. oktobra. S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo.

Pariški podnebni sporazum je tudi temelj za uresničevanje 13 cilja trajnostnega razvoja Agende 2030, v katerem so države podpisnice zapisale, da bodo do leta 2030 sprejele nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

Več o globalnih ciljih na www.globalni-cilji.si in Facebook strani Globalni cilji.

Translate »