Ozaveščanje o človekovih pravicah in globalno učenje za boljše okrevanje po koronakrizi ter krepitev strpnejše družbe

Društvo za Združene narode (ZN) za Slovenijo in Platforma SLOGA sta 11. decembra 2020 organizirala proslavo dneva človekovih pravic, ki je naslovila stanje človekovih pravic in prihodnje izzive s poudarkom na vključujočem izobraževanju ter globalnem učenju (torej 4. cilju trajnostnega razvoja). Slavnostni govornik, Varuh človekovih pravic Peter Svetina, je izpostavil pomen globalnega učenja za zavedanje resničnosti globaliziranega sveta, za krepitev enakosti in človekovih pravic za vse.

Prof. dr. Bojko Bučar, predsednik Društva za ZN za Slovenijo, je v uvodnem pozdravu izpostavil, da je pandemija Covid-19 zarezala v človekove pravice, hkrati pa poudarila, kako pomembni so ZN in univerzalne človekove pravice.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je epidemija covid-19 ranljive posameznike in posameznice postavila v še ranljivejši položaj. Epidemija pomembno ovira učenje vseh otrok, nesorazmerno pa prizadene nekatere skupine otrok, kot so romski otroci. Potrebno je odpraviti vrzeli v izobraževanju in v okviru izobraževalnega sistema spodbujati strpnost, sočutje, človečnost. Globalno učenje je pomembno za zavedanje resničnosti globaliziranega sveta, krepitev enakosti in človekovih pravic za vse. Celoten nagovor si lahko preberete na povezavi.

V razpravi o stanju človekovih pravic in prihodnjih izzivih s poudarkom na kakovostnem izobraževanju, ki je sledila, so sodelovali izr. prof. dr. Vasilka Sancin s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki članica Odbora ZN za človekove pravice, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Gašper Hrastelj, Alja Skele, vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Slovenski fundaciji za UNICEF, in Urška Pliberšek, članica Upravnega odbora mladinske sekcije Društva za ZN.

V uvodni predstavitvi je Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj, in predsednica Sveta platforme SLOGA orisala globalno učenje v Sloveniji. Opozorila je, da globalno učenje ni priznano na institucionalni ravni. Cilji globalnega učenja so ozaveščanje, razumevanje in opolnomočenje učečih se. Kljub širokim vsebinam sta ključna elementa globalnega učenja povezovanje tem in metode, ki spodbujajo k angažiranju. Globalno učenje poudarja, da znanje ni dokončno, saj se učimo celo življenje.

Urška Pliberšek iz Društva za ZN je predstavila rezultate ankete ob 75. obletnici OZN o prihodnosti sveta in poudarila pomen mednarodnega sodelovanja za uresničevanje skupnih ciljev. Med ključnimi vsebinskimi poudarki ankete v Evropi so bili izpostavljeni zdravstveno varstvo, globalna ekonomija, podnebne spremembe, globalna solidarnost in potna voda, pa tudi varovanje okolja, človekove pravice ter trajnostna proizvodnja in poraba.

V razpravi so panelistke in panelist razmišljali tudi o besedah visoke komisarke ZN za človekove pravice Michelle Bachelet, ki je poudarila, da je dan človekovih pravic poziv k ukrepanju za izgradnjo odpornejšega, bolj trajnostnega in pravičnega sveta z odpravo diskriminacije, bojem proti neenakostim, krepitvi participacije in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja. V razpravi so panelistke in panelist razmišljali, katera področja bi morala mednarodna skupnost prednostno nasloviti za čim hitrejše okrevanje po pandemiji.

Izr. prof. dr. Vasilka Sancin je poudarila, da je pri okrevanju po pandemiji covid-19 ključnega pomena, da si skupaj resneje in odgovorneje opomoremo bolje. Čeprav je epidemija vplivala na vse, je nesorazmerno prizadela šibkejše, saj si vsi ne morejo privoščiti ostati doma. Ženske so nesorazmerno izpostavljene posledicam epidemije, zaznan je porast nasilja v družini. Pandemija je poudarila pomanjkljivosti uresničevanja človekovih pravic. Pri boju s koronavirusom države pomembno posegajo v človekove pravice, vendar številne niso razglasile izrednih razmer. Svet za človekove pravice je poudaril, da morajo biti ukrepi nujni in sorazmerni ter da ne smejo biti diskriminatorni.

Gašper Hrastelj je izpostavil nujnost krepitve multilateralizma in sodelovanja, pri čemer je potrebno upoštevati planetarne omejitve in krepiti varstvo okolja ter enakost spolov. Pomembno vlogo pri krepitvi vključujočega izobraževanja imajo UNESCO pridružene šole.

Alja Skele je poudarila, da si želi svet, ki si po okrevanju ne bo prizadeval vrniti v normalno stanje, saj to ni dovolj dobro. Opozorila je na dvig stopnje tveganja revščine otrok in na pomen humanizacije procesa migracij, kar zahteva spremembo v razmišljanju. Vključevanje otrok ni del sistemskega odzivanja pri zaščiti otrok. Opozorila je, da izbruh koronavirusa ni zgolj zdravstvena kriza, zato terja večplastnost ukrepanja. UNICEF poziva k odprtju šol, saj dom ni za vse varen prostor, nekateri otroci prihajajo iz družin, ki jim ne nudijo podpornega okolja, hkrati zaprtje šol negativno vpliva na duševno zdravje otrok. Pedagoškemu osebju je treba zagotavljati ustrezno podporo in izobraževanje. Osrednje sporočilo otrok ob mednarodnem dnevu otrok je bil poziv k strpnejši družbi.

Urška Pliberšek je izpostavila, da živimo v zelo neenakem svetu, zato je pri odzivanju na okoljsko krizo nujno drugačno gospodarsko delovanje. Številne nevladne organizacije, vključno z Društvom za ZN, imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju mladih o trajnostnem razvoju in človekovih pravicah.

Človekove pravice, vključno s pravico do izobraževanja, so ključnega pomena za udejanjanje trajnostnega razvoja. Cilji trajnostnega razvoja, ki so jih države članice OZN sprejele v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na zasedanju Generalne skupščine OZN leta 2015, temeljijo na mednarodnopravnih zavezah s področja človekovih pravic in zagotavljajo priložnost za nadaljnji napredek pri uresničevanju človekovih pravic vseh ter povsod po svetu.

Razprava je osvetlila številna področja prepleta človekovih pravic in trajnostnega razvoja. Globalno učenje je pomembno orodje za krepitev globalnih kompetenc mladih, za vzgojo strpnih globalnih državljank in državljanov. Cilji trajnostnega razvoja obljubljajo, da ne bodo nikogar pustili zadaj, kar je posebej pomembno v času okrevanja po korona krizi, da zagotovimo trajnostno, pravično prihodnost in polno uresničevanje človekovih pravic za vse ter povsod.

 


Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 12 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.