Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je sodeloval pri pripravi vmesnega poročila o uresničevanju Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji, ki ga je koordiniralo Središče ZIPOM (mreža 40 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic). Slovenija je Odboru Združenih narodov za otrokove pravice o uresničevanju Konvencije o otrokovih pravicah poročala leta 2013, naslednje poročanje sledi leta 2018. Nevladne organizacije, ki delujemo na področju otrokovih pravic, se srečujejo s številnimi izzivi, zato so se odločile za vmesni pregled stanja in pripravile nabor priporočil Vladi Republike Slovenije (RS).
V poročilu PIC Vlado RS poziva h krepitvi nacionalnega mehanizma spremljanja uresničevanja otrokovih pravic v Sloveniji, prepoznavanju migrantskih in begunskih otrok ter mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito kot ranljive skupine otrok in vključevanje vseh ranljivih skupin otrok kot presečne teme strateških dokumentov na področju otrok ter mladine, kar bo omogočalo zagotavljanje najboljšega interesa otrok in celovito uresničevanje njihovih pravic.
Čas za premislek predstavlja dejstvo, da se v letošnjem letu izteka aktualni nacionalni strateški dokument na področju otrok in mladine – Program za otroke in mladino 2006–2016. Nevladne organizacije pogrešamo sprejem nacionalnih akcijskih načrtov (zadnji akcijski načrt je bil sprejet za obdobje 2009–2010) kot izvedbenih dokumentov. Izvajanje programa v Sloveniji je zelo težko spremljati, saj mehanizem spremljanja uresničevanja pravic ni vzpostavljen. V okviru Inštituta RS za socialno varstvo je bila že leta 2004 ustanovljena Otroška opazovalnica s ciljem proučevanja položaja in kakovosti življenja otrok v Sloveniji, vendar so kazalniki, ki se spremljajo v sklopu baze podatkov o otrocih, pomanjkljivi, saj niso dovolj segregirani, posebej ne na področju spremljanja uresničevanja pravic ranljivih skupin otrok. Direktorica PIC Katarina Bervar Sternad opozarja: »Mehanizem spremljanja uresničevanja otrokovih pravic in celovita baza podatkov o otrocih sta predpogoj za uresničevanje najboljšega interesa otroka kot glavnega vodila pri oblikovanju vseh politik, povezanih z otroci.« Ob tem Vlado RS pozivamo k ratifikaciji Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki ga je Slovenija podpisala že leta 2012 (in odigrala pomembno vlogo v procesu oblikovanja), vendar ga do danes ni ratificirala. Za uresničevanje vseh določil Konvencije je ključnega pomena pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji.
Ob pripravi vmesnega alternativnega poročila o uresničevanju otrokovih pravic v Sloveniji nevladne organizacije opozarjamo tudi na pomen podpornega okolja za nevladne organizacije, ki skoraj niso prisotne v multilateralnih procesih spremljanja in poročanja o uresničevanju otrokovih pravic v Sloveniji kljub bogatem strokovnem znanju ter izkušnjah s tega področja.
Vsak otrok ima pravico do varnega okolja, ki mu zagotavlja uresničevanje in uživanje pravic brez diskriminacije, kar pogojuje ukrepe pozitivne diskriminacije za ranljive skupine otrok. Oblikovanje novih strateških dokumentov je priložnost za vključujoč pristop, ki bo zagotavljal dejansko enakost vseh otrok brez diskriminacije, z vključevanjem ranljivih skupin kot presečne oz. horizontalne teme pri vseh programskih področjih, kar bo omogočalo zagotavljanje najboljšega interesa otrok in celovito uresničevanje njihovih pravic. Glede na spremenjene okoliščine na nacionalni ravni (prihod večjega števila migrantov in beguncev v Slovenijo) je potrebno skladno z 22. členom Konvencije o otrokovih pravicah, ki zagotavlja uresničevanje vseh pravic iz Konvencije za migrantske in begunske otroke, kot kategorijo ranljivih otrok prepoznati migrantske in begunske otroke ter mladoletne prosilce za mednarodno zaščito (ne le mladoletnike brez spremstva) s ciljem zagotavljanja uresničevanja vseh njihovih pravic.
Begunska in migrantska kriza, ki je leta 2015 zajela tudi Slovenijo, je izpostavila šibke točke oskrbe ter varstva pravic migrantskih in begunskih otrok ter mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji. Za uspešno integracijo migrantskih in begunskih otrok bo ključno podporno okolje, ki bo zagotavljalo upoštevanje posebnih potreb te skupine otrok. Vlado RS zato pozivamo, da za primere obsežnih migracijskih tokov okrepi mehanizme za prepoznavanje ranljivih oseb, vključno z otroci in mladoletniki brez spremstva, ter njihovo zaščito in oskrbo, in da okrepi sistem spremljanja uresničevanja pravic migrantskih in begunskih otrok ter mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito s ciljem zagotavljanja kakovostnih podlag za oblikovanje politik in zagotavljanje uresničevanja vseh pravic te skupine otrok.
Nevladne organizacije smo že dlje časa opozarjale na neustrezno nastanitev mladoletnikov brez spremstva, kar bo s pilotnim projektom urejeno za eno leto skladno s sklepom Vlade RS z dne 28. julija 2016. Vlado RS pozivamo, da zagotovi zadostne in ustrezne kadrovske vire, ki so usposobljeni za delo z migrantskimi in begunskimi otroci ter mladoletnimi prosilci za mednarodno zaščito, in da mladoletnike brez spremstva nastani v rejniško družino, kadar je to v najboljšo korist otroka. Kot problematično nevladne organizacije izpostavljamo tudi zastopanje migrantskih otrok in Vlado RS pozivamo k poenotenju sistema zastopanja oz. skrbništva mladoletnika brez spremstva.
V postopkih pridobivanja statusa mednarodne zaščite mladoletnikov se odločevalci pogosto odločijo za dodelitev subsidiarne oblike zaščite (do dopolnjene polnoletnosti) kot pa za status begunca; status subsidiarne zaščite pogosto dodelijo na podlagi mladoletnosti (oz. posledično njihove ranljivosti) in ne na podlagi razlogov, ki jih mladoletniki navajajo ob podaji prošnje za mednarodno zaščito. S subsidiarno zaščito dobijo osebe z mednarodno zaščito dovoljenje za začasno bivanje v RS, običajno do dopolnjene polnoletnosti. Status subsidiarne zaščite zaradi svoje začasnosti ne omogoča podlage za uspešno integracijo mladoletnika v družbo. Vlado RS pozivamo tudi k spremljanju podatkov o pogostosti odreditve izvedeniškega mnenja glede starosti mladoletnika pri obravnavi prošnje za mednarodno zaščito mladoletnika brez spremstva in spremljanju podatkov o številu mladoletnikov, ki so v postopkih vračanja v izvorne države.
Preživnine in zdravstveno varstvo otrok s posebnimi potrebami
Med ostalimi priporočili Vladi RS je PIC izpostavil preživnine in zdravstveno varstvo otrok s posebnimi potrebami. Na področju preživnin Vladi RS predlagamo zaostritev postopka izterjave preživnin in kaznovanje neplačnikov s predvidenimi hudimi sankcijami, določitev najnižje preživnine v višini polovice minimalnega dohodka; da sodišče v začasnih odredbah vedno določi tudi začasno preživnino za otroka, in sicer takoj po tem, ko družina ne živi več skupaj; in preživnine naj predstavljajo absolutno prednostno terjatev v izvršilnem postopku.
RS nima zagotovljenih oblik institucionalnega varstva mladoletnih oseb s hudimi motnjami vedenja; noben od obstoječih socialno-varstvenih zavodov nima verificiranega programa za mladoletnike in nobena od psihiatričnih bolnišnic nima ločenega oddelka za otroke ter mladostnike. Namestitev otrok in mladostnikov v takšne institucije je nezakonita, saj so nameščeni na zaprte oddelke skupaj z odraslimi osebami. Vlado RS zato pozivamo, da zagotovi regijsko dostopnost zdravstvenih storitev za učinkovito obravnavo otrok, mladostnikov in njihovih družin; vzpostavi sistem zgodnjega odkrivanja težav in obravnave otrok ter mladostnikov, kar bo preprečilo težave v času odraščanja; razvije specializirane programe za otroke in mladostnike s hudimi vedenjskimi motnjami ter njihove družine, da bi lahko otroka/mladostnika in družino podprli brez radikalnega poseganja države v zasebne družinske odnose; in zagotovi specializirana rejništva za otroke in mladostnike, ki so žrtve nasilja, zanemarjanja in/ali spolnih zlorab, ter otroke, ki so sami povzročitelji nasilja.