Evropska komisija je decembra lani objavila drugo verzijo svežnja o prehodu v krožno gospodarstvo, ki je nastal kot odziv na vedno bolj tvegano okolje, v katerem deluje gospodarstvo Unije. Zakaj? EU je največji svetovni uvoznik naravnih virov, trenutno je 20 materialov na seznamu tistih, za katere velja, da je njihova dobava že na kritični točki. V zadnjem desetletju smo priča večjim nihanjem cen kovin in kmetijskih pridelkov kot v kateremkoli desetletju 20. stoletja. Podnebne spremembe, degradacija prsti in onesnaženje svetovnih morij postajajo vedno bolj očitni. Prehod v krožno gospodarstvo je torej nuja in ne več izbira.

V okviru svežnja je Evropska komisija predlagala širok nabor ukrepov in sprememb zakonodaje: od okolju prijaznega oblikovanja, zavržene hrane, plastike, ponovne uporabe vode, kemikalij, zelenih javnih naročil, potrošnje in inovacij. Prve so na vrsti spremembe direktiv, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odpadke razume kot vir sekundarnih surovin za svoje gospodarstvo.

Veseli nas, da vlada podpira predlagane skupne in specifične cilje na področju recikliranja in ponovne uporabe ter jasnejšo definicijo podaljšane odgovornosti proizvajalca. A na drugi strani izraža pomisleke glede sprememb metodologij izračunavanja deležev recikliranja, glede obveznega uvajanja ekonomskih instrumentov, ki bi recikiranje podpirali in glede postopnega zniževanja količin odloženih odpadkov na 10 % do leta 2030.

S spremembo direktiv, ki se nanašajo na metodologijo izračunavanja deležev recikliranja, želi Evropska komisija uvesti enotno metodologijo, ki bi na ravni EU omogočala pregled stanja nad dejanskim recikliranjem komunalnih odpadkov. Nevladne organizacije podpiramo predlog Komisije, saj bi tako odpravila dvoumne interpretacije držav članic, po katerih danes med reciklirane količine lahko štejejo vse izhodne količine po sortiranju odpadkov, čeprav vemo, da po sortiranju ostanejo ostanki in nečistoče, ki niso preusmerjene v recikliranje.

Podrobneje.

Translate »