V Marakešu je 2. maja 2018 potekala peta evro-afriška ministrska konferenca o migracijah in razvoju, na kateri so se nadaljevala prizadevanja EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Na konferenci je bila sprejeta politična deklaracija, ki vključuje Akcijski načrt za obdobje 2018 – 2020. T.i. Marakeška deklaracija naslavlja globalni cilj 10.7 (Omogočiti urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije ter mobilnost ljudi, tudi z izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik).
Med 55. državami, ki so sprejele Marakeško deklaracijo je tudi Slovenija, ki soglaša z načeli Marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.
Marakeška deklaracija je bila sprejeta ob naraščajočem se zavedanju vse večjega pomena migracijskih vprašanj na globalni ravni ter predvsem njihovega pomena za evro-afriške odnose ter odnose med afriškimi državami ter naraščajoči potrebi po usklajenem upravljanju z migracijskimi tokovi. Deklaracija med drugim poziva k okrepitvi sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, civilno družbo, predstavniki diaspor in akademije, na področju zagotavljanja tehnične podpore in izmenjave njihovih izkušenj kot zunanjih opazovalcev.
Od sprejema deklaracije so nekatere države, ki so navedene v deklaraciji, med drugim Avstrija in Švica, izrazile skrb, da deklaracija posega v suvereno diskrecijo držav. Gre sicer za politični in pravno ne-zavezujoči dokument.
V sklopu deklaracije je bil sprejet tudi Akcijski načrt za obdobje 2018-2020, ki zajema sledečih 5 področij in 10 ciljev:
- Področje 1: Razvojne koristi migracij in odpravljanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in pojava razseljenih oseb
Cilj 1: Povečanje pozitivnega vpliva rednih migracij na razvoj
Cilj 2: Doseči skupno razumevanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in prisilne premestitve v regiji Rabatskega procesa
- področje 2: Zakonite migracije in mobilnost
Cilj 3: Spodbujati redne migracije in mobilnost, zlasti mladih in žensk, med Evropo in severno, zahodno in osrednjo Afriko ter znotraj teh regij
Cilj 4: Spodbujati postopke za izdajanje vizumov
- področje 3: Zaščita in azil
Cilj 5: Spodbujati ukrepe za krepitev zaščite beguncev in drugih prisilno razseljenih oseb
Cilj 6: Spodbujati vključevanje beguncev in prisilno razseljenih oseb v skupnosti gostiteljev
- Področje 4: Preprečevanje in boj proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi
Cilj 7: Krepitev zmogljivosti javnih ustanov s pristojnostjo na področju integriranega upravljanja meje ter preprečevanja in boja proti tihotapljenju in trgovanju z ljudmi
Cilj 8: Izboljšati zaščito migrantov in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ki so bile pretihotapljene, in žrtve trgovine z ljudmi
- področje 5: Vrnitev, ponovni sprejem in ponovna vključitev
Cilj 9: Okrepiti zmogljivosti pristojnih organov, da se izboljšajo in zagotovijo postopki identifikacije in izdaja potnih listin
Cilj 10: Spodbujati programe, ki zagotavljajo varno vrnitev in trajnostno ponovno vključevanje migrantov ob polnem spoštovanju njihovih pravic in dostojanstva
Več o konferenci in Rabatskem procesu si lahko preberete tukaj.
Fotografija: www.rabat-process.org