V okviru društva Humanitas sem meseca aprila obiskala naše partnerje na severu in jugu Gane, s katerimi že več kot 15 let skupaj vodimo in razvijamo program podporništva otrokom in lokalnim skupnostim. Humanitasov program podpore otrokom in skupnostim se v prvi vrsti osredotoča na izobraževanje otrok, saj verjamemo, da je izobrazba ključ do boljše prihodnosti. Otrokom, ki so vključeni v program, s pomočjo mesečnih prispevkov podpornikov plačamo šolnino, priskrbimo šolske uniforme in šolske potrebščine. Sočasno pa zagotavljamo tudi izboljšanje ostalih življenjskih pogojev ter pomagamo pri uresničevanju skupnostnih projektov, na severu Gane je to knjižnica, na jugu pa knjižnica in projekt ekološkega delovanja in ozaveščanja, imenovan Zelena vas.

V Gano sem vstopila iz Burkine Faso, kjer prav tako vodimo projekt podporništva. Pot iz glavnega mesta Burkine Fasao Ouagadougou do vasi Larabanga je trajala skoraj 14 ur. Ker nisem uspela dobiti avtobusnega prevoza, sem morala potovati s številnimi majhnimi kombiji. Bilo je neznosno vroče – april namreč velja za najbolj vroč mesec v letu. A prijazna večerna dobrodošlica našega lokalnega koordinatorja Fatawa Abdula Abubakarija in dobra večerja pri njegovi mami, sta polepšala zaključek dneva.Ob jutranjem sprehodu čez vas je bilo očitno, kako zelo se je le-ta spremenila od zadnjega obiska pred osmimi leti. V bližini knjižnice je država končno zgradila prvo zdravstveno kliniko v vasi, naslednje leto pa naj bi dobili tudi prvo srednjo šolo – najbližja je bila sedaj v sosednjem mestu Damango. V tem času so do Larabange oziroma do bližnjega nacionalnega parka Mole zgradili tudi cesto, s čimer se je pot iz največjega mesta v regiji Tamale skrajšala iz dobrih 6 na 2,5 uri.

Zaradi povečanega prometa so vzniknile tudi manjše privatne trgovine s hrano in pijačo ter umetniškimi izdelki, hkrati pa se je zaradi večje porabe in neustrezne infrastrukture očitno povečalo tudi smetenje. Na sploh upravljanje s smetmi v Gani ostaja velik problem.

Knjižnica v Larabangi, ki jo Humanitas vodi skupaj z lokalno organizacijo AEDIRG pod vodstvom koordinatorja Fatawa, še naprej ostaja pomemben prostor za branje in učenje. Slednje je še posebej pomembno zaradi dostopa do šolskih knjig, ki jih imajo otroci v knjižnici na razpolago, saj so drage in številnim družinam nedostopne. Knjižnica je predvsem polna ob večerih, ko se vročina poleže, hkrati pa nudi tudi svetlobo tistim, ki doma nimajo elektrike. Naši parterji so pred nekaj tedni knjižnico prenovili, skupaj s hišo za prostovoljce/ke ob strani in ki, kadar lokalnih ali mednarodnih prostovoljcev ni, služi tudi turistom.

Število otrok, vključenih v program podporništva, je v primerjavi z ostalimi lokacijami majhno, čeprav zato nič manj pomembno, saj šolanje za številne družine še vedno ostaja težje dostopno. Ker je število podpornikov našega programa v zadnjih letih upadlo, je danes botrskih otrok v Larabangi le 25. Med njimi je veliko deklet, ki pa so bile zelo sramežljive in so na moja vprašanje raje kimale kot odgovarjale. A vseeno so mi uspele povedati, kaj jim v šoli dela težave (predvsem matematika), kako doma pomagajo kuhati in delati na polju, pa tudi, da se v prostem času veliko učijo, še posebej tiste, ki jih letos čaka končni izpit.

Iz Larabange sem pot z avtobusom nadaljevala v glavno mesto Akra na jugu države, kamor sem šla na obisk k našemu partnerju Ebenezerju Parditeyu, direktorju organizacije EHT-Network. Gre za naš največji program podporništva, čeprav je tudi tu število botrov v zadnjih letih upadlo. Ne glede na to, je v program na jugu Gane – v mestu Akra z okolico in vasi Busua in sosednjimi vasmi – še vedno vključenih skoraj 150 otrok, ob tem pa potekajo tudi številni projekti, namenjeni lokalni skupnosti.

Akra je danes več milijonsko mesto, gradnja je nenehno v teku in mesto se hitro širi. Zaradi velikosti, onesnaženosti, prometa in hrupa, je zato zelo dobrodošel obisk v Zeleni vasi. Gre za projekt, ki ga je zasnoval Ebenezer. Zelena vas se nahaja na obrobju Akre pod manjšimi hribi, na katerih je rastje še vedno bujno, kar je neprecenljivo. Nenadzorovana sečnja dreves je namreč v Gani izredno velika težava. Prav zato je Zelena vas dobrodošel projekt, saj opozarja na pomen varovanja naravnega okolja, z ekološko pridelavo zelenjave in sadja, kjer sodeluje tudi Humanitas, pa opozarja na pomen naravi in zdravju prijazne kmetijske pridelave. Pri vrtnarjenju trenutno sodelujejo tudi otroci, vključeni v naš program podporništva. Na ta način se učijo ekološke pridelave, hkrati pa tudi delovnih navad in delovanja v prid skupnosti.

Ob sobotah Zeleno vas obiščejo številne družine, ki pridejo kupit sveže ribe iz ribje farme, a mnogi ostanejo na farmi dlje časa, da uživajo zeleno okolje in klepetajo z ostalimi obiskovalci in obiskovalkami. V času svojega obiska sva z Ebenzerjem obiskala tudi Busuo, manjšo vas ob morju, ki je zaradi svoje lokacije tudi popularna turistična točka. Regija je zaradi odkritja nafte in plina v zadnjih letih postala pomembna tudi za številne tuje investicije. Pot od regionalnega središča Takoradi v Busui, kjer je včasih raslo bujno zeleno rastje, ki so ga danes nadomestile tovarne velikih korporacij kot so Caterpillar in Halliburton, cesta pa je zaradi nenehnega tovornega prometa v vedno slabšem stanju.

V Busui vodimo knjižnico, namenjeno lokalni skupnosti. Del knjižnice je zadnje leto namenjen tudi zdravstveni ambulanti – edini zdravstveni ustanovi v bližnji okolici. Zdravniške sestre in bratje v ambulanti opravljajo cepljenja za otroke in odrasle, izvajajo redne preglede, zdravijo raznorazne bolezni, izvajajo ozaveščanja o higieni, vodijo pa tudi poseben program za mladostnike, saj je najstniška nosečnost razširjen problem. Slednje vključuje predvsem svetovanje in pogovor z mladimi, ozaveščanje o spolnosti in kontracepciji, ter izobraževanje po šolah v okolici. Vodja ambulante pove, da se veliko najstnikov obrača na njih, od lanskega leta pa se je zmanjšalo tudi število najstniških nosečnosti v skupnosti. 

S programom podporništva želimo podpreti naše partnerje pri izvajanju dejavnosti, ki stremijo k trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti in k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Kljub številnim uspehom mnogoterih lokalnih iniciativ izzivi ostajajo, še posebej skladnost teh iniciativ z državnimi politikami, ki še vedno, kljub zavezam, prepogosto spodbujajo razvojne strategije z negativnimi vplivi na okolje in prebivalstvo.

Barbara Vodopivec, Humanitas


Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1

Translate »