Evropski parlament in Evropska komisija sta objavila prvo raziskavo Evrobarometra, ki je bila opravljena po skupnem naročilu dveh institucij. Posebna raziskava Evrobarometra o prihodnosti Evrope je razkrila, da velika večina (92 %) državljanov in državljank vseh držav članic zahteva, da se njihov glas bolj upošteva pri odločitvah v zvezi s prihodnostjo Evrope.
Raziskava je bila objavljena pred podpisom skupne izjave o konferenci o prihodnosti Evrope. Cilj konference ustvariti bo nov javni forum za odprto, vključujočo, pregledno in strukturirano razpravo z Evropejci ter Evropejkami o vprašanjih, ki so zanje pomembna in vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.
O Konferenci o prihodnosti Evrope
Tri četrtine Evropejcev meni, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pozitivno vplivala na demokracijo v EU: 76 % vprašanih se strinja, da predstavlja pomemben napredek na področju demokracije v EU, pri čemer je tega mnenja velika večina vprašanih v vseh državah članicah EU.
Vprašani so tudi menili, da bi morali pri tem dejavno sodelovati ljudje iz vseh družbenih okolij (51 %); 47 % jih meni, da bi morali imeti pomembno vlogo mladi, pa tudi nacionalne vlade (42 %) ter akademiki, strokovnjaki, intelektualci in znanstveniki (40 %).
Samo nekaj več kot polovica Evropejcev (51 %) bi želela biti sama dejavno vključena, pri čemer prednjačijo Irci (81 %), sledijo jim Belgijci (64 %), Luksemburžani (63 %) in Slovenci (63 %).
Glas državljanov in državljank v EU
Čeprav večina vprašanih (55 %) meni, da je glasovanje na evropskih volitvah najučinkovitejši način za zagotavljanje, da nosilci odločanja na ravni EU slišijo glasove evropskih državljanov in državljank, je raziskava pokazala močno podporo možnosti, da bi imeli državljani EU več besede pri odločitvah v zvezi s prihodnostjo Evrope. Od 92 % vprašanih, ki menijo, da bi bilo treba bolj upoštevati glas državljanov EU.
O prihodnosti Evrope
Vprašani so bili pozvani, naj izberejo, v katero smer naj bi se Evropa razvijala v prihodnosti: primerljiv življenjski standard (35 %) in močnejša solidarnost med državami članicami (30 %) sta dva najbolj zaželena cilja razvoja Evrope. Evropejci in Evropejke dajejo prednost tudi razvoju skupne zdravstvene politike (25 %) in primerljivih izobraževalnih standardov (22 %).
Sredstva in izzivi
Evropejci in Evropejke menijo, da so glavne prednosti EU spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države (32 %) ter njena gospodarska, industrijska in trgovinska moč (30 %). Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države EU je bilo izbrano za najpomembnejšo prednost (ali sklop najpomembnejših prednosti) v 14 državah.
Podnebne spremembe nedvomno veljajo za najpomembnejši svetovni izziv, ki vpliva na prihodnost EU, pri čemer 45 % Evropejcev in Evropejk meni, da je to najpomembnejši izziv. Kot drugi in tretji izziv so Evropejci in Evropejke v podobnem deležu najpogosteje omenjali terorizem (38 %) in tveganja, povezana z zdravjem (37 %). Prisilna migracija in razseljevanje sta četrti najpogosteje omenjeni izziv, ki skrbi malce več kot četrtino Evropejcev in Evropejk (27 %).
Posebna raziskava Evrobarometra št. 500 Prihodnost Evrope je bila opravljena med 22. oktobrom in 20. novembrom 2020 v 27 državah članicah EU. Skupno je bilo opravljenih 27 034 pogovorov.
Posebni Evrobarometer št. 500 o prihodnosti Evrope
Pripravila: PV