Državni zbor je potrdil Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2017–december 2018. Dokument je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo na podlagi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado RS v zadevah Evropske unije in v sodelovanju z drugimi državnimi organi.
Minstrstvo za zunanje zadeve je ob tem zapisalo: “Sprejemanje te deklaracije je priložnost, da Vlada in Državni zbor redno opravita celovito razpravo o stanju v EU in položaju RS v njej ter o usmeritvah za delovanje v naslednjem letu in pol. Ta deklaracija je že enajsta po vrsti, odkar je Slovenija članica Unije. V ospredju so tokrat nekateri aktualni procesi, ki bodo bistveno zaznamovali dogajanje v naslednjem 18-mesečnem obdobju – razprava o prihodnosti EU, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU (t. i. brexit) in priprava na pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU.
Glede razprave o prihodnosti Evrope je v predlogu deklaracije poudarjeno, da Slovenija želi stabilno, povezano in enotno Evropsko unijo. Želimo tvorno prispevati k njenemu nadaljnjemu razvoju in s tem ostati v njenem najbolj povezanem delu.
Razprava o brexitu ne sme zasenčiti pomembne razprave 27 držav članic o skupni prihodnosti, ki se bo v državah članicah in institucijah EU intenzivno odvijala v naslednjih mesecih. Zaradi počasnosti in kompleksnosti dosedanjih pogajanj je težko predvideti, kdaj in kako bodo zaključena, a EU27 ostaja enotna v zahtevi, da se najprej rešijo vprašanja državljanov, finančne poravnave in meje med Irsko in Severno Irsko, šele nato se bomo lahko pogajali o prihodnjih odnosih.
Vse to bo vplivalo tudi na prihodnji proračun EU, ki gotovo ne bo ostal enak – biti moramo še posebej pozorni na to, da bomo v pogajanjih o večletnem finančnem okviru po 2020 trdno zastopali slovenske interese. Temu so namenjene priprave na pogajanja, ki so že začele.
Poleg navedenih horizontalnih vprašanj so v tej deklaraciji kot prednostni izpostavljeni štirje temeljni cilji, ki so neposredno povezani s cilji izjave voditeljev in institucij EU, sprejete konec marca na vrhu v Rimu: varnost, gospodarska rast v povezavi s trajnostno skrbjo za okolje in socialno državo ter zavzemanje za vodilno vlogo Evropske unije kot branika demokratičnih pridobitev v svetu.
Poudarjeno je tudi naše zavzemanje za to, da bi Unija še dosledneje uveljavljala načela enakopravnosti vseh njenih članic, vladavine evropskega in mednarodnega prava, ki so ga vse članice dolžne spoštovati, ter pravočasnega in preglednega procesa odločanja. EU je namreč unija vrednot, kjer pravna država ni izbira, temveč obveza. Biti del Unije, ki temelji na načelu pravne države, pomeni tudi sprejemanje in spoštovanje končnih sodb sodišč, kamor sodita tudi odločitev arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško in njena implementacija.
Ni naključje, da je med štirimi deklariranimi cilji na prvem mestu varnostna dimenzija kot nujni pogoj za uspešno uresničevanje preostalih ciljev, saj so se razmere na tem področju v zadnjem letu še zaostrile. Obstoječe instrumente notranje in zunanje varnosti moramo uporabljati povezano in še povečati njihovo učinkovitost. Pri oblikovanju kratkoročnih in dolgoročnih politik za boj proti terorizmu, preprečevanje radikalizacije in ekstremizma moramo upoštevati načelo solidarnosti in mehkejše pristope, kot sta vzgoja za strpnost do različnosti in medkulturni dialog. Zlasti je pomembna naša vloga na območju Zahodnega Balkana, kjer se zavzemamo za tesnejše sodelovanje in nadaljnje zagotavljanje podpore in pomoči državam te regije. Še naprej se bomo zavzemali za dosledno izvajanje schengenske zakonodaje, polno operativnost evropske mejne in obalne straže ter enotnost držav članic pri reševanju migracijskega vprašanja, tudi z vključevanjem v druge politike Unije, saj je končni cilj po eni strani odprava vzrokov migracij in njihovo zmanjšanje, po drugi strani pa dostojna integracija zakonitih priseljencev ob upoštevanju naših realnih kapacitet.
Osredotočiti se moramo na pričakovanja državljanov glede rasti in delovnih mest ter varnosti in si prizadevati za konkretne rezultate v njihov prid. Izboljšati konkurenčnost evropske industrije, zgraditi pravni okvir za pošteno prosto trgovino ter delovanje tujih investitorjev, dvigniti socialne standarde v celotni Uniji, prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in za miroljuben globalni razvoj.”