Ob izteku podnebnega vrha v Katovicah na Poljskem (COP24) v sredini decembra sta članici platforme SLOGA društvo Focus in Umanotera komentirali dogajanje na vrhu. Kljub razočaranju, da COP24 ni prinesel jasne zaveze držav, da bodo pred letom 2020 povišale svoje podnebne cilje, se strinjata, da je pozitiven rezultat podnebnega vrha, da se je zaključil s sprejetjem relativno učinkovite, čeprav nepopolne, t.i. knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma in da se v luči izrecnega blokiranja prizadevanj za omejitev nevarnih podnebnih sprememb s strani pomembnih držav mednarodno sodelovanje nadaljuje. V omejenem obsegu je bil dosežen tudi napredek pri zagotavljanju finančne podpore za države v razvoju, ki se spopadajo z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb.

Barbara Kvac iz društva Focus ugotavlja, da vlade na COP24 niso primerno odgovorile na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je osvetlilo Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Obenem so v društvu Focus izrazili pričakovanje, da bo EU “zagotovila več podpore revnim državam in povišala svoje 2030 podnebne cilje in na ta način vodila z zgledom. Povišanje mora biti bistveno, celo nad 55 % k čemur pozivajo nekatere države članice in Evropski parlament. To velja tudi za Slovenijo, ki je v okviru podnebnega vrha napovedala okrepitev lastnih podnebnih naporov. Zdaj je čas, da vlada besede prelije v dejanja. Dolgoročna podnebna strategija in nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki sta v pripravi in bosta sprejeta do konca leta 2019, morata v skladu z opozorili IPCC opredeliti, kako bo Slovenija dosegla ogljično nevtralnost in emisije do leta 2030 zmanjšala občutno nad zdaj predvidenimi cilji.”

Menijo, da so bili dobrodošli napori EU pri gradnji zavezništva z drugimi državami in iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja. EU je postavila dober zgled, ko se je skupaj z nekaterimi drugimi članicami t.i. Koalicije za visoko ambicijo (High Ambition Coalition) zavezala, da bo do leta 2020 povišala svoje podnebne cilje za obdobje do leta 2030 v skladu z opozorili Posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Ni ji pa uspelo k temu prepričati tudi vseh drugih vlad. V Umanoteri dodajajo, da sta prav prepirljivost okrog tehnikalij in prizadevanja nekaterih držav, da bi razvodenela pomembnost poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje, pustila slab priokus.

Omenjeno izjavo je podprla tudi Slovenija, ki je za naslednje leto napovedala še podvojitev sredstev za podnebno financiranje držav v razvoju, vključno s prvim prispevkom v Zeleni podnebni sklad.

Umanotera po drugi strani izpostavlja tudi prisotnost mladih podnebnih aktivistov na COP24, ki so “postavili ogledalo okornemu, zastarelemu in z interesi fosilnega kapitala zavrtemu procesu podnebnih pogajanj. Podnebne spremembe mladi prepoznavajo kot krizo, ki bo resnično in usodno zaznamovala njihova življenja, in zahtevajo njeno takojšnje naslavljanje. Za to so že danes na voljo vsa potrebna znanja, tehnologije in sredstva, manjka samo politična volja. Sporočila mladih politikom in gospodarstvu so bila ostra in jedrnata: časi političnih floskul o zeleni rasti so mimo – zdaj štejejo samo dejanja, fosilna goriva morajo ostati v tleh. Švedska 15-letnica Greta Thunberg, ki je začela gibanje šolskih stavk za podnebje, je v svojem govoru poudarila, da podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo.”  

Menijo, da so tudi na tokratnem podnebnem vrhu prevladali kratkoročni interesi držav nad znanostjo. Leto podnebnih katastrof in alarmantno opozorilo svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. V času, ko celotnim skupnostim in ekosistemom grozi izumrtje, ni dovolj samo prepoznavanje nujnosti ukrepov, ampak so potrebni konkretni odgovori, zato je neodgovorno od svetovnih voditeljev, da ni prišlo do dogovora o potrebnem povišanju podnebnih ciljev, da bi dosegli potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Vir: Focus in Umanotera

Translate »