V sklopu projekta “Proti odprti, pošteni in trajnostni Evropi v svetu” je portugalska mreža nevladnih organizacij ONGD 26. marca organizirala webinar z naslovom Razvojno sodelovanje: Trendi in perspektive. Razprava je tekla o spremenjeni globalni dinamiki, ki postavlja zunanjepolitične prioritete držav in s tem njihove programe razvojnega sodelovanje pred resen izziv. ONGD je objavila dokument s priporočili civilne družbe in študijo o trendih razvojnega sodelovanja.

Potrebujemo odprt, pošten dialog in demokratično participacijo, je uvodoma poudarila Ana Patricia Fonseca, predsednica ONGD. Kot je bilo kasneje poudarjeno, se prostor civilne družbe krči, zato ga je treba odpreti. Na področju mednarodnega sodelovanja pa so organizacije civilne družbe ne samo tiste, ki najbolje poznajo razmere na terenu, so tudi najbolj agilne, prilagodljive in aktivne. In, kar je najpomembneje, kot je poudaril Vitalice Meja, izvršni direktor Reality of Aid Africa: Strategija o novem partnerstvu ne bo zaživela, če projekti ne bodo izhajali od spodaj navzgor, torej iz potreb civilne družbe, in če civilna družba ne bo sodelovala pri vseh fazah projekta, snovanju, izvajanju in nadzorovanju.

Iz razvojnega sodelovanja v mednarodna partnerstva

Marlen Holzner, vodja enote za civilno družbo, organizacije in fundacije na oddelku za mednarodna partnerstva (DG INTPA) je med drugim poudarila, da v EU pojem partnerstva ne pomeni samo preimenovanja iz »razvojnega sodelovanja« na »mednarodna partnerstva«, ampak je dvignila odnose na povsem novo raven. Uvaja tudi tri nove pristope: geografizacijo (»Vlada določene države je tista, ki v sodelovanju s civilno družbo, EU in partnerji EU pove, kaj potrebujejo), vključujoči multilateralizem (ki ne vključuje samo sodelovanja EU v mednarodnih organizacijah, ampak tudi vključevanje civilne družbe, akademske sfere, miselnih tankov itd.) in razvoj inštrumenta bančnih garancij (malo podjetje dobi posojilo v lokalni banki, EU nastopa le kot njegov garant).

Nova prioriteta evropske komisije je zeleni dogovor, kar se bo odražalo tudi v razvojni pomoči, zlasti na področju biotske raznovrstnosti, ohranitve tropskih gozdov, trajnostnega razvoja in trajnostnih zaposlitev, je še povedala Marlen Holzner.

Civilna družba ni samo prejemnik, je tudi del rešitve na področju razvojnega sodelovanja, meni Iara Pietricovsky (Forus) zelo jasno vidi zahtevo po demokratizaciji globalne diskusije. Brazilska aktivistka je opomnila, da ustvarjamo dostojno prihodnost za prihodnje generacije in, izhajajoč iz izkušenj v svoji državi, opozorila na rastoči trend skrajnega desničarstva, ki kriminalizira delovanje organizacij civilne družbe, te pa so v zdravstveni krizi v državi ključne v reševanju življenj in na čelu boja proti učinkom covida-19 in delajo z najbolj ranljivimi skupinami ljudi.

Potrebna je redestribucija moči, če hočemo najti učinkovito rešitev za zgodovinsko neenakost v svetu, je poudarila.

Iz bilaterale v multilateralo

Z afriške celine sta perspektivo civilne družbe zastopala Asmae Boureddaya iz AUDA – NEPAD in Vitalice Meja, izvršni direktor panafriške pobude Reality of Aid Africa.
NEPAD je razvojna agencija v okviru Afriške unije in ima zelo izdelan sistem razvojnih projektov. Pri tem izhajajo iz Agende 2063, razvojnega načrta Afriške unije. Kljub svoji panafriški naravi pa izhajajo iz dejstva afriške različnosti in zato v vsakem projektu začnejo na nivoju države in upoštevamo specifike države, je zatrdila. Vitalice Meja je opozoril, da so se bilateralni partnerji v času krize osredotočili na svoje notranje probleme namesto na pomoč Afriki in da je šlo v tem času veliko dvostranskih fondov v multilateralo, Unicef in agencije ZN.

Posledice epidemije za Afriko so zelo hude, manjkajo varnostne mreže za ljudi in majhna podjetja. Če pa v državo prideta IMF in Svetovna banka, svojo pomoč pogojujeta brez obzira na potrebe ljudi in potrebe po pomoči zaradi pandemije.

Hkrati je politika pandemija izkoristila za zmanjševanje pravic državljanov in krčenje prostora civilne družbe.

Pomembno je, da sredstva dobijo tisti, ki dajejo razvojno in humanitarni podporo skupnostim. Toda še pomembneje je, da civilna družba sama prepoznava probleme in išče rešitve, je poudaril. Ključno vprašanje je, kako opolnomočiti civilno družbo, da postane neodvisen razvojni partner. V Afriki še ni uveljavljenih mehanizmov za vključevanje civilne družbe v odločevalske procese. Potreben bi bil pravni okvir za to, da se civilni družbi prizna pravico do organiziranja in do dajanja pobud. In vlade bi pri tem morale igrati facilitatorsko vlogo. Vitalice Meja

Rezultate določnega projekta lahko oceni samo skupnost, ki jo ta projekt zadeva, je še opozoril. Začeti je treba z vprašanjem, kako skupnost angažirati v načrtovanje, izvedbo in nadziranje projekta. V projektu bi morala obstajati klavzula o sodelovanju civilne družbe – zlasti skupnosti, na katere bo imel vpliv – v celotnem procesu, denimo inštitut obveznega posvetovanja. Iz tega izhajata transparentnost in odgovornost.

»Vlade gledajo na nacionalne interese, na svojo trenutno politično agendo, dokler ne bodo upoštevani interesi trajnostnega razvoja, ne bo napredka. Dokler civilna družba ne pride do mize, za katero sedi vlada, in tam zastopa interese skupnosti, ne bo prišlo do izboljšanja,« je dejal Vitalice Meja.

Policy paper Development Cooperation: A Civil Society view on a changing Sector
Študija The Future of International Development Cooperation


Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

EU PP: logotip eu pp, mju in eu

Translate »