Civil Society Europe pozdravlja poročilo Evropskega računskega sodišča, ki bo prispevalo h nadaljnji krepitvi transparentnosti pri porabi sredstev Evropske unije (EU). To bo omogočilo boljše spremljanje dodane vrednosti delovanja nevladnih organizacij (NVO) in krepilo pripravljenost na nadaljnje izboljšanje, posebej v času, ko se NVO po svetu soočajo z vse večjimi izzivi.

Novo poročilo Evropskega računskega sodišča namreč izpostavlja, da mora biti način, kako se sredstva EU namenjajo prek NVO za humanitarno in razvojno pomoč, varstvo okolja, kulturo ter druge namene, transparentnejši. Revizorji opozarjajo, da sedanji sistem razvrščanja organizacij kot NVO ni zanesljiv in Evropska komisija nima dovolj natančnih informacij o porabi sredstev. Na podobno pomanjkanje jasnosti so opomnili tudi glede posrednega namenjanja sredstev EU NVO prek organov Združenih narodov.

NVO so močno zavezane transparentnosti financiranja, pa tudi zagotavljanju notranjih in zunanjih preverjanj ter kontrol. Vendar je študija pokazala, da je na ravni EU potrebna jasna opredelitev NVO. Sredstva, dodeljena NVO, predstavljajo 1,7 odstotka proračuna EU. Poročilo ni revizija sredstev EU, namenjenih NVO, temveč ocena sistemov, ki jih ima Evropska komisija na voljo za zagotavljanje transparentnosti financiranja EU, pri čemer se osredotoča predvsem na zunanje delovanje.

Civil Society Europe zlasti pozdravlja priporočila Evropski komisiji, naj standardizira in izboljša točnost objavljenih informacij, kar bi bilo potrebno razčleniti po kategorijah upravičencev. Trenutno so postopki financiranja EU razdrobljeni v programih, vendar so vsi upravičenci, vključno z NVO, zavezani istim finančnim predpisom.

Vzpostavljenega ni celovitega in usklajenega sistema podatkovnih baz, ki bi omogočal podroben javni nadzor nad namembnostjo sredstev EU (601 771 milijonov evrov med letoma 2014 in 2017). Trenutno je omogočen pregled le približno petine sredstev EU, ki jih neposredno upravlja Evropska komisija, in jih je mogoče spremljati prek Sistema za finančno transparentnost, iskanje po kategorijah upravičencev pa je možno opraviti le za neprofitne organizacije ali NVO, slednje predstavljajo le 1,88 % proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada v obdobju 2014–2017.

Tako imenovanega financiranja z deljenim upravljanjem, vključno s kmetijskimi in strukturnimi naložbami, ni mogoče spremljati na spletu. Poleg tega lahko zasebno ali javno financiranje spremljamo le z iskanjem posameznih podjetij ali subjektov. Civil Society Europe se strinja z Evropsko komisijo, da v tem kontekstu NVO med upravičenci ne bi smele biti izpostavljene, transparentnost bi bilo treba zagotoviti za vse kategorije upravičencev.

Poročilo Evropskega računskega sodišča navaja, da je delež sredstev, dodeljenih NVO, napihnjen zaradi pomanjkanja skladnih opredelitev. Večina sredstev, pripisanih NVO na primer v okviru pametne in vključujoče rasti, je bila dodeljena nepridobitnim institucijam, kot so univerze ter raziskovalni inštituti. Civil Society Europe zato pozdravlja predlog za uporabo skupnih smernic za opredelitev NVO v prijavah za nepovratna sredstva, ki bi omogočile boljše prepoznavanje NVO in tudi spremljanje prispevka EU h krepitvi civilnodružbenih organizacij, katerih delo je bistveni del zdrave ter delujoče demokracije, tako v EU kot zunaj nje.

Civil Society Europe opaža, da je Evropska komisija dosegla napredek na področju transparentnosti dodeljevanja sredstev v okviru zunanjega delovanja v primerjavi z drugimi področji neposrednega izvajanja. Prav tako so dobrodošle poenostavitve v nedavno sprejetih finančnih predpisih. Pravila so pogosto težko razumljiva in različni uradniki Evropske komisije jih različno izvajajo, kar povzroča zmedo med upravičenci in vodi do nepotrebnih napak. Zadnja letna poročila Evropskega računskega sodišča kažejo, da lahko poenostavitev finančnih pravil zmanjša delež napak. Transparentnost je lahko učinkovita le, če jo spremljajo ukrepi za zmanjšanje administrativnih obremenitev.

Translate »