Amnesty International

Amnesty International: Covid-19 najbolj prizadel tiste, ki so že desetletja zatirani zaradi neenakosti, zanemarjanja in zlorab

Amnesty International danes objavlja letno poročilo za 2020, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic v 149 državah, vključno s Slovenijo.

Organizacija podaja tudi analizo svetovnih trendov in ugotavlja, da je pandemija covida-19 izpostavila izjemno sistemsko neenakost v svetu, ki je posledica desetletij preteklih odločitev. Žrtve tega so bili že tako marginalizirani ljudje, pa tudi zaposleni_e v zdravstvu, migrantski delavci_ke in tisti v neformalnem sektorju. Številni med njimi so bili v prvih vrstah boja s pandemijo, a pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov. Žal so svetovni voditelji pandemijo izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice.

Erozija javnih storitev

Poročilo prikazuje, kako je pandemija nesorazmerno negativno prizadela etnične manjšine, begunce, starejše in ženske, ki so že bili v neenakem položaju zaradi predhodnih, desetletja trajajočih toksičnih politik oblasti.

Covid-19 je v številnih državah poslabšal že tako negotov položaj beguncev, prosilcev za azil in migrantov, nekateri so bili prisiljeni ostati v zanemarjenih taboriščih, v drugih primerih je bila prekinjena nujna oskrba ali pa so bili vzpostavljeni mejni nadzori, zaradi katerih so številni obtičali na določenih območjih. Uganda, država, ki v Afriki skrbi za največ beguncev, to je 1,4 milijona, je, na primer, takoj na začetku pandemije zaprla meje in ni naredila izjeme za begunce in prosilce za azil, ki poskušajo vstopiti v državo. Posledično je bilo ob njeni meji z Demokratično republiko Kongo (DR Kongo) ujetih več kot 10.000 ljudi.

Poročilo poudarja izrazito povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, pri čemer se veliko žensk in LGBTI oseb sooča z večjimi ovirami pri dostopu do zaščite in podpore zaradi omejitev svobode gibanja, pomanjkanja zaupnih mehanizmov za žrtve, da bi prijavile nasilje, ko so izolirane s storilci nasilja, in zmanjšanih zmogljivosti ali prekinitve storitev.

Tisti, ki so v prvih vrstah boja s pandemijo – zdravstveni delavci in tisti v neformalnem sektorju – so trpeli zaradi namerno zanemarjenih zdravstvenih sistemov in pičlih ukrepov socialne zaščite. V Bangladešu so zaradi lockdowna in policijske ure številni, ki delajo v neformalnem sektorju, ostali brez dohodka ali socialne zaščite. V Nikaragvi so v dveh tednih v začetku junija odpustili najmanj 16 zdravstvenih delavcev, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja zaščitne opreme in odziva države na pandemijo.

“Priča smo posledicam dolgoletnega in preračunanega zanemarjanja s strani naših voditeljev. V letu 2020 so se zdravstveni sistemi zaradi pritiska pandemije znašli pred skrajnimi preizkušnjami, ljudje pa so finančno propadali. Junaki leta 2020 so zaposlene_zaposleni v zdravstvu, ki so reševali življenja, in tisti na dnu dohodkovne lestvice, ki so delali, da bi prehranili družine in poskrbeli za delovanje naših osnovnih storitev. Kruto je, da so bili tisti, ki so dali največ, najmanj zaščiteni,” je dejala generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard.

»V Sloveniji smo bili v 2020 priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu-19,« je ob objavi letnega poročila dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Spremembe zakona o tujcih

Večino leta je vlada pripravljala zakonske spremembe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, usmerjene v omejevanje dostopa do mednarodne zaščite, jih proti koncu leta poslala za sprejem v državni zbor, kar se je konec marca letos tudi zgodilo. Obe noveli sta po oceni nevladnih organizacij, ki delujemo na tem področju, v nasprotju s slovensko ustavo, zakon o tujcih celo v delih, ki jih je slovensko ustavno sodišče v preteklosti že razveljavilo.