Letno na svetu zavržemo kar 1,3 milijarde ton oz. eno tretjino proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, kar predstavlja velikansko finančno izgubo in nesmiselno trošenje omejenih naravnih virov. Samo v Evropi letno zavržemo 88 milijonov ton hrane v vrednosti 143 milijard evrov.
Povečana uporaba in zloraba protimikrobnih zdravil pri zdravljenju ljudi in živali je prispevala k povečanju števila mikroorganizmov, ki so odporni proti protimikrobnim zdravilom kot so antibiotiki. Protimikrobna odpornost je tako vse večja grožnja, ki bi lahko do leta 2050 povzročila kar 10 milijonov smrtnih žrtev letno in več kot 85 milijonov evrov izgube svetovnega gospodarstva.
Evropska komisija in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bosta okrepili sodelovanje na področju varnosti živil in varnosti preskrbe s hrano. V podpisanem pismu o nameri sta se FAO in EU zavezali k tesnemu sodelovanju in cilju do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane, kar je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja (Cilj 12.3: Do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka). Prav tako sta se zavezali k povečanemu sodelovanju pri preprečevanju širjenja protimikrobne odpornosti.
Več o globalnih ciljih na www.globalni-cilji.si.
Koristne povezave:
FAO’s work on food waste and losses
The European Commission and FAO step up joint efforts to achieve Zero Hunger