Najnovejše poročilo Unicefa in svetovne zdravstvene organizacije razkriva, da 2,1 milijarde ljudi svojem domu nimajo dostopa do čiste pitne vode, 4,4 milijarde ljudi pa nima ustreznih sanitarij.

Poročilo o napredku na področju oskrbe s pitno vodo, dostopa do sanitarij in higiene v povezavi s cilji trajnostnega razvoja (v izvirniku Progress on Drinking Water, Sanitation and Hygiene: 2017 Update and Sustainable Development Goal Baselines) predstavlja prve globalne ocene dostopa do čiste pitne vode in ustreznih sanitarij. Poročilo kaže, da še vedno preveč ljudi nima dostopa do čiste pitne vode in sanitarij, posebej na podeželju. 2,1 milijarde ljudi nima dostopa do čiste pitne vode v svojem domu, od tega jih 263 milijonov za pot do čiste pitne vode in nazaj potrebuje več kot 30 minut, 159 milijonov ljudi pa ima na voljo le oporečno vodo iz virov kot so potoki ali jezera.

Od leta 2000 je več milijard ljudi dobilo dostop do pitne vode in sanitarij – torej dostop do zaščitenega vira pitne vode, do katerega posameznik potrebuje 30 minut ali manj (za pot do vira in nazaj) in sanitarij, ki niso v skupni rabi z drugimi gospodinjstvi. A to še zdaleč ne pomeni, da imajo dostop do čiste pitne vode v lastnem domu ali da so sanitarije urejene na način, da zagotavljajo varnost za zdravje posameznika. Številni domovi, zdravstvene ustanove in šole še vedno nimajo dostopa do vode in mila za umivanje rok. To predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi – posebej majhnih otrok – za pojav bolezni kot je diareja, zaradi katere vsako leto umre 361.000 otrok, mlajših od 5 let. Neustrezne sanitarije in kontaminirana voda so povezane tudi s prenašanjem bolezni kot so kolera, griža, hepatitis A in tifus.

Da bi zmanjšali neenakosti na svetovni ravni, si cilji trajnostnega razvoja prizadevajo odpraviti opravljanje potrebe na prostem in zagotoviti univerzalni dostop do ustrezne sanitarne ureditve in higiene do leta 2030. Ukrepi na področjih čiste vode in sanitarne ureditve so zapisani v šestem cilju Agende 2030.

V 90 državah je napredek pri zagotavljanju ustreznih sanitarij prepočasen, kar pomeni, da do leta 2030 ne bo omogočen univerzalni dostop do teh storitev.

4,4 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij, od tega jih 600 milijonov deli sanitarije z drugimi gospodinjstvi, 892 milijonov ljudi – večinoma na podeželju – pa potrebo opravlja na prostem. Zaradi naraščanja števila prebivalcev se v podsaharski Afriki in Oceaniji povečuje tudi število ljudi, ki opravljajo potrebo na prostem.

Dobre higienske navade so eden od najbolj preprostih in najbolj učinkovitih načinov za preprečevanje širjenja bolezni. Poročilo kaže, da dostop do vode in mila za umivanje rok med 70 državami močno niha. Na območju podsaharske Afrike ima dostop do vode in mila za umivanje rok 15 odstotkov ljudi, v zahodni Aziji in severni Afriki pa 76 odstotkov.

Druge ključne ugotovitve poročila:

  • V državah, ki so jih prizadeli konflikti, je za otroke 4-krat manj verjetno, da imajo dostop do pitne vode, in 2-krat manj verjetno, da imajo dostop do ustreznih sanitarij, v primerjavi z vrstniki v drugih državah.
  • Med urbanimi območji in podeželjem obstajajo velike razlike. 2 od 3 ljudi z dostopom do pitne vode in 3 od 5 ljudi z dostopom do ustreznih sanitarij živijo na urbanih območjih. Od 161 milijonov ljudi, ki imajo na voljo le oporečno vodo, iz virov kot so potoki ali jezera, jih 150 milijonov živi na podeželju.
  • Države bi morale več narediti na področju zbiranja podatkov o kakovosti storitev vode in sanitarij.
Translate »