SLOGA se je udeležila javne tribune Mediji in begunci: Prispevek k razumevanju dogodkov ali k poglabljanju predsodkov?, ki je potekala, 11. novembra 2015 v Pritličju. Javno tribuno je organiziral Mirovni inštitut, na njej pa so kot gostje omizja sodelovali novinarji Gorazd Rečnik, Uroš Škerl Kramberger, Adi Omerović, fotografinja Meta Krese in Boris Vezjak, univerzitetni profesor in avtor bloga.
Udeleženci dogodka so iskali odgovore na vprašanja, kako mediji in novinarji v Sloveniji poročajo o prihodu beguncev in kako ga razlagajo. Koliko poročila in analize v medijih temeljijo na znanju in etiki? Eni poudarjajo humanitarni vidik, drugi varnostni; ali je možen drugačen pristop?
Profesor Boris Vezjak je domačim medijem in novinarjem očital, da ne znajo misliti in ne vidijo nasprotij, ki jih politika sporoča v povezavi z begunsko krizo. Izrazil je razočaranje nad nesposobnostjo medijev, da bi zagrabili protislovne izjave in jih kritizirali. Prav tako je opozoril, da nam oblast narekuje, kako moramo videti in razumeti ograjo, novinarji pa ne opazijo protislovij in jih ne kritizirajo.
Gorazd Rečnik, novinar na Valu 202, Radia Slovenija, je dan, ko je Slovenija začela postavljati žico na meji, težek dan za vse, ki poudarjajo humanitarni vidik trenutne krize. Mediji so po njegovem mnenju vse prepogosto zgolj prenašalci vladnega diskurza, ki pa je izrazito varnostno naravnan. Poudaril je, da smo do potez Hrvaške kritični, da pa je sam na terenu videl, da je odnos hrvaških prostovoljcev in policije bolj human od slovenskih.
Prisotni so opozorili na trend političnega zapiranja dotoka informacij in zapiranja lokacij, ki so povezane z begunsko krizo. Mediji in novinarji bi se zato morali temu odločno in čim enotneje upreti.
Spregovorili so tudi o izzivih in ovirah, s katerimi s srečujejo novinarji, snemalci in fotoreporterji, pa tudi o vlogi urednikov. Ali delo novinarjev pri poročanju o beguncih omogočajo ali otežujejo vladne institucije in drugi akterji? Smo s poročanjem slovenskih medijev bližje razumevanju dogodkov in perspektiv, ali pa so se dodatno poglobili predsodki in evropocentrizem? Kakšen vpliv na medijsko agendo v Sloveniji pri poročanju o beguncih imajo tuji mediji?
Pomembno vlogo v javni razpravi o beguncih igrajo spletni komentarji in družbena omrežja. Pojavlja se sovražni govor o beguncih. Pomembno je, da ukrepamo tako kot posamezniki, sodelujoči pa so se strinjali tudi, da je potrebno jasno stališče policije, tožilstva in drugih javnih struktur glede problematike sovražnega govora. Kritizirali so neodzivnost državnih organov.
Pri tem so nekateri opozorili, da mediji in novinarji običajno ostajajo zgolj pri posledicah krize, ne vprašajo pa se o njenih vzrokih.