Zdravje v javnem prostoru: izziv neaktivnih prebivalcev

Telesna neaktivnost in sedeči način življenja postajata glavni grožnji za zdravje prebivalcev. Pogostost kroničnih obolenj, povezanih s fizično neaktivnostjo, se je drastično povečala. Kronična obolenja, kot so bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, rak debelega črevesa in debelost vplivajo na visoko in zgodnjo umrljivost, osamljenost in družbeno izključenost. Pričakovati je, da se bodo mesta v prihajajočem desetletju vse več ukvarjala s spodbujanjem prebivalcev k telesni aktivnosti.

Kolektivno zmanjšanje gibanja močno povečuje neposredne stroške zdravstvene oskrbe, pa tudi posredne stroške, povezane z povečano bolniško odsotnostjo, nezmožnostjo za delo in dnevno oskrbo. Ker se številne naloge, kot so zaposlovanje, socialna oskrba in osnovna zdravstvena oskrba, prenašajo z nacionalnih na lokalne ravni uprave, postajajo mesta vse bolj pomembna pri skrbi za telesno aktivnost svojih prebivalcev.

Izziv spopadanja z neaktivnostjo prebivalcev se povezuje z več strategijami, kot je kompaktno in mešano prostorsko načrtovanje, aktivni in javni transport, informacijske in komunikacijske tehnologije in socialne storitve. Gre za kompleksen in celostni izziv, ki zahteva vključenost različnih deležnikov in večnivojsko upravljanje ter močna partnerstva na lokalnem nivoju. Če upoštevamo finančni vidik in posledice za posameznika, je presenetljivo, da zdravje in fizična aktivnost nista samostojna tema urbane agende.

Veliko tem urbane agende se povezuje z zdravjem, npr. kakovost zraka v zvezi z boleznimi dihal v povezavi z okolju prijaznimi oblikami prevoza ali vpliv stanovanjske situacije na zdravje in aktiven način življenja. Poleg tega so ranljive skupine, ki živijo v urbani revščini, bolj podvržene boleznim iz številnih razlogov, kot sta kakovost hrane in manj fizične aktivnosti. Dostop do primerne prehrane je tema tudi v mestih, ki sprejemajo begunce, športna aktivnost v javnem prostoru pa je pomembna za kratkoročno in dolgoročno integracijo.

Ukrepi držav za izboljšanje na področju zdravja in dobrega počutja so zapisani v tretjem cilji Agende 2030 za trajnostni razvoj, kjer so se države zavezale, da bodo do leta 203 poskrbele za zdravo življenje in spodbujale dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.

Vir in več informacij