Zavezanost razvoju v številkah

Portal devex.com poroča o rezultatih najbogatejših držav sveta na področju zavezanosti razvoju. Center za globalni razvoj (Center for Global Development, www.cgdev.org) že 15 let objavlja indeks zavezanosti razvoju v 27 najbogatejših državah. S pomočjo posebnega indeksa CGD države razvrsti glede na stopnje, po katerih njihove politike koristijo ljudem, ki živijo v revnejših državah. 

Kot si lahko zamislimo, so na vrhu ponovno skandinavske oz. severnoevropske države: Švedska, Danska, Finska, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska in tako naprej – do zadnjih pet: ZDA, Japonska, Poljska, Grčija in Južna Koreja. Največji pozitivni premik je po besedah Iana Mitchella, direktorja projekta, dosegla Nemčija. “Sprejeli so ogromno število migrantov in hkrati, poleg vsega, še povečali svoj prispevek za razvojno pomoč. To jih je bistveno dvignilo, na sam rob prve trojice,” poroča devex.com. Na drugi strani nam indeks hitro pokaže, da je Švedska precej nizko na področju prodaje in izvoza orožja revnim in nedemokratičnim državam.

Slovenije sicer med 27-timi državami na indeksu ni, a bi gotovo bili bolj na repu, predvsem iz razloga, da za uradno razvojno pomoč namenjamo le 0,16 % BND. Poljska, ki je dosegla 25-to mesto, namenja 0,13 % BND.

Indeks je zelo pomemben tudi za krepitev orodij za doseganje večje skladnosti politik za razvoj. Z njim pridobivamo orodje za spremljanje različnih področij delovanja, pomembnih za globalni razvoj in mednarodno razvojno sodelovanje  v času izvajanja Agende 2030.

Indeks gradi na podatkih s sedmih področjih: pomoč (količina in oblika pomoči), financiranje (investicije, finančna tajnost), tehnologije (vladna podpora R&R, pravice na področju intelektualne lastnine), okolje (globalno podnebje, trajnostno ribištvo, biotska raznovrstnost in globalni ekosistemi), trgovina (obtežitev carin glede na stopnjo razvitosti, kmetijske subvencije, omejevanje prodaje storitev, učinkovitost logistike), varnost (prispevek k ohranjanju miru, izvoz orožja, sodelovanje v varnostnem sistemu), migracije (mednarodne konvencije, integracijske politike, delež prosilcev za azil, delež beguncev, tuji študenti, pritok priseljencev).

Več