The Guardian je nedavno posodobil svoje stilske smernice za rabo jezika v povezavi z okoljsko krizo. Namesto »podnebnih sprememb«, je bolje uporabiti »podnebna kriza ali zlom«, splošno zelo uproabljano »global warming« pa bi lahko zamenjalo »global heating« (v slovenščini sicer oboje lahko prevajamo kot »globalno segrevanje«). Zakaj so take spremembe v rabi jezika pomembne in zakaj velja razmisliti o njih?
Kot je zapisal Damian Carrington, urednik okoljskega dela Guardiana, je odgovorna urednica Katharine povedala, da »želijo zagotoviti, da bo njihovo komuniciranje z bralci o tem zelo pomembnem problemu znanstveno utemeljeno Fraza »podnebne spremembe« denimo zveni precej pasivno in nežno, vendar pa je to, o čemer govori znanost pravzaprav katastrofa za človeštvo«.
Kot ugotavlja Guardian se je raba jezika v povezavi s podnebno krizo v zadnjih mesecih že nekoliko spremenila, vendar je še vedno premalo zavedanja o njenem pomenu in vplivih. Med drugim so v svojih smernicah posodobili tudi rabo besede »wildlife« (divje živali) namesto »biodiverziteta«, in »populacija rib«, namesto »zaloga rib«. Tudi »zanikanje podnebne znanosti« je bolj primeren izraz kot »skeptičnost do podnebnih sprememb«. BBC je septembra priznal, da podnebno krizo velikokrat naslavljajo narobe in, da za uravnoteženo debato o problemu, ni potrebno zagotoviti glasu strani, ki zanika podnebne spremembe.
V slovenščini prav tako lahko zamenjamo »podnebne spremembe« za »podnebno krizo« in »izredno stanje«, ki nekoliko bolj poudarita nujnost ukrepanja. Poudariti velja tudi, da bi moral problem podnebne krize dobiti več vidnosti v medijih, gibanja in protesti za podnebno pravičnost in ukrepe, pa se še vedno prikazujejo kot nekakšni interesi manjšine, čeprav gre za ključna vprašanja, ki se tičejo vseh.
Kot je povedala mlada aktivistka Greta Thunberg »Leto 2019 je. Lahko situacijo kličemo po njenem imenu: podnebni zlom, podnebna kriza, podnebno izredno stanje, ekološki zlom, ekološka kriza in ekološko izredno stanje?«