S sprejemom novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini Republika Slovenija ureja področja, za katera se je v osmih letih od sprejema zakona izkazalo, da niso bila ustrezno urejena, in v nacionalno zakonodajo prenaša mednarodno sprejete zaveze. Kazenska zakonodaja otrok posebej ne varuje pred nasiljem v družini, vendar je s prepovedjo nasilja v družini otrokom ravno tako priznana pravica do življenja brez nasilja. Učinkovit mehanizem za zaščito otrok je Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki omogoča individualne postopke. Slovenija je pri pripravi tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah igrala proaktivno vlogo, zato Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC Vlado Republike Slovenije poziva, da čimprej izpelje postopke za sprejem zakona o ratifikaciji tega protokola in izpolni zavezo, ki jo je dala s podpisom tega protokola.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini je bil sprejet pred osmimi leti in po določenem obdobju uporabe zakona je potrebno pregledati, kaj v zakonu manjka, kaj je potrebno spremeniti in kaj se ni izkazalo kot učinkovito. V tem času so bili na tem področju sprejeti tudi novi mednarodni dokumenti (npr. Istanbulska konvencija), katerih standarde je potrebno prenesti v slovensko zakonodajo. Poleg tega so na nekatere pomanjkljivosti v slovenski zakonodaji opozorile tudi mednarodne in regionalne institucije. Omenimo lahko opozorilo Sveta Evrope, ki je Slovenijo že večkrat pozval k popolni prepovedi telesnega kaznovanja otrok.
Kazenska zakonodaja jasno prepoveduje nasilje v družini in seveda tudi drugo nasilje, vendar otroci niso posebej varovani. Na deklarativni ravni se torej z novelo zakona otrokom prizna enaka pravica do življenja brez nasilja. Slovenija je ratificirala Konvencijo o otrokovih pravicah in je zatorej dolžna spoštovati njena določila, tudi prepoved nasilja nad otroki.
Sloveniji kljub umestitvi tega določila v zakon ostaja še en dolg, in sicer ratifikacija Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki omogoča individualne postopke zaradi kršitev. Nenavadno je, da je bila Slovenija izredno aktivna pri pripravi tega protokola, podpisala ga je leta 2012, še vedno pa ga ni ratificirala.
Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da čimprej izpelje postopke za sprejem zakona o ratifikaciji tega protokola in izpolni zavezo, ki jo je dala s podpisom tega protokola.