Ministrstvo za zunanje zadeve je 19. junija 2017 predstavilo prvo evalvacijo slovenskega razvojnega sodelovanja v Črni gori med 2013-2016, ki ga je izvedlo podjetje Deloitte Slovenija. Evalvacija je identificirala celo vrsto možnosti za izboljšave in odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz obstoječega sistema mednarodnega razvojnega sodelovanja. Ker bo za refleksijo tega poročila še čas, v nadaljevanju objavljamo nekaj poudarkov iz predstavitve.

V  obdobju  2013-2016  je  Slovenija v Črni gori  izvedla  95  projektov,  za  katere  je  namenila  5,4  milijona  EUR sredstev, zaradi česar je prepoznana kot »pomembna donatorica«.  Projekti, s strani črne gore »prepoznani kot zelo koristni«, so  se  izvajali  na različnih  področjih:  zaščita  okolja  in  učinkovita  raba energije,  turizem  in  prosti čas,  izgradnja  administrativnih  kapacitet  in  približevanje  EU,  varnost,  javne finance,  enakost  spolov  in  nediskriminacija  ter  izobraževanje.  Kot navajajo avtorji evalvacije, je bil večji  del  sredstev  »namenjen projektom  s  področja  varovanja  okolja,  energije  in  turizma  (63%),  kar  je  skladno  s  potrebami  in pričakovanji države prejemnice.«

Z izvedbo evalvacije je bil narejen pomemben korak, ki ga je potrebno pozdraviti, saj nam rezultati dajejo podrobnejši, boljši in objektivnejši uvid v sistem MRS v Sloveniji. Ta korak ima še toliko bolj pomembno težo, ker prihaja v času in kontekstu prenove sistema MRS – z novo resolucijo o MRS in HP do leta 2030 v Državnem zboru, novim zakonom o MRS in HP v medresorski obravnavi, novi strategiji kot izvedbenem dokumentu ter akcijskem načrtu za povečanje sredstev za »uradno razvojno pomoč«.

Evalvacija, ki je temeljila na smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je pokazala, kako pomembna je skladnost politik, programov in izvedbenih projektov za učinkovito in uspešno izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Nejasne in nedosledne razmejitve odgovornosti in dolžnosti različnih deležnikov ter neustrezen programsko-strateški okvir onemogočajo dobro upravljanje, tako na strateški kot tudi na finančni strani. Evalvatorji so ugotovili, da program razvojnega sodelovanja zaradi neobstoja strateškega dokumenta na srednji ravni nima osredotočenih, jasno opredeljenih in merljivih ciljev, kar ima posledice za gotovost ocene o uspešnosti  ter pripravo ocene učinkovitosti.

Na podlagi ugotovitev so priporočila predvsem sistemske narave – na področjih upravljanja, spremljanja in evalviranja, programskega načrtovanja in samega izbora projektov. Na podlagi izsledkov in rezultatov evalvacije so zato predlagali:

  1. odpravo razpršenega pristopa k identifikacij potreb ni opredelitvi ciljev z oblikovanjem centralne vloge MZZ v izvajanju programskega okvirja;
  2. opredeliti postopek programskega načrtovanja z namenom oblikovanja jasnih prednostnih področij, ciljve in pričakovanih srednjeročnih rezultatov ter opredeliti kazalnike rezultatov – pri tem še posebej izpostavljajo potrebo po ohranitvi pristopa »od spodaj navzgor«;
  3. oblikovati cilje z enotnim logičnim okvirjem kot orodjem za zagotavljanje osredotočenosti ciljev in optimalne razporeditve virov;
  4. urediti enotnega sistema spremljanja in evalviranja, utemeljenega na hierarhiji potreb, virov, aktivnosti in ciljev ter na ciljnih utemeljenih kazalnikov.

Četudi bi ti rezultati prišli zelo prav že kakšno leto nazaj, ko se je snovalo novo Resolucijo o MRS in HP do leta 2030 – roko na srce, celovito spremljanje in evalvacija izvajanja MRS bi morala biti del obstoječega model že od vsega začetka – še ni nič zamujenega. Resolucija, zakon in strategija so v različnih fazah nastajanja, tako, da jih bo še možno izboljšati. K temu bo lahko prispevala še ocena izvajanja MRS v Sloveniji s strani OECD DAC, katero prav tako pričakujemo pred parlamentarnimi počitnicami.

Podrobneje o vsebini evalvacije na spletni strani MZZ, kjer so objavljeni vsi dokumenti (predstavitev rezultatov evalvacije, povzetek in končno poročilo ter dodatek h končnemu poročilu.)

Translate »