Vse manj pšenice, riža in koruze?

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo – pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.

Znanstveniki so svoja dognanja pripravili na podlagi 70 študij o globalnem segrevanju in kmetijstvu. Analizirali so že opravljene raziskave, v katerih so bile uporabljene različne metode, od simulacije, kako se bodo pridelki odzvali na temperaturne spremembe globalnega in lokalnega obsega, do statističnih modelov, ki temeljijo na preteklih podatkih o vremenu in pridelku, do umetnih poskusov segrevanja na terenu.

Ocenili so, da bo vsako povišanje temperature za stopinjo Celzija zmanjšalo povprečni svetovni pridelek pšenice za šest odstotkov. Pridelek riža bi se zmanjšal za 3,2 odstotka, pridelek koruze pa ob vsakem povišanju temperature za stopinjo Celzija za 7,4 odstotka. Le soja medtem ostaja razmeroma odporna na podnebne spremembe. Soja in že omenjeni pridelki so sicer tisti, od katerih je človek najbolj odvisen, saj zagotavljajo dve tretjini človekovega vnosa kalorij.

Temperaturne spremembe bi sicer verjetno vodile v povečanje pridelka na nekaterih lokacijah, so še ugotovili znanstveniki, a ob tem poudarili, da je večinoma splošni trend na ravni celotnega planeta negativen.

Zaključili so z opozorilom, da mora svet razviti strategije za prilagajanje pridelkov in regij na segrevanje podnebja, da bi tako zagotovili zanesljivo preskrbo s hrano za vse bolj rastoče svetovno prebivalstvo.

Ukrepi, kako omiliti učinke podnebnih sprememb, so zapisani v 13 cilju, ukrepi za povečanje prehranske varnosti, ki bi odpravili lakoto pa v 2. cilju Agende za trajnostni razvoj 2030. V slednjem je med drugim zapisano, da se bodo države podpisnice do leta zagotovile trajnostno pridelavo hrane in odporne načine kmetovanja, ki bodo prispevali k večji donosnosti in pridelavi ter k ohranjanju ekosistemov, omogočili boljše prilagajanje na podnebne spremembe, izredne vremenske pojave, sušo, poplave in druge nesreče ter postopno izboljšali rodovitnost tal in zemljišč.