Vročina, suša in poplave bodo v Evropi vse pogostejši pojav

Na podlagi poročila Evropske agencije za okolje (EEA) se evropske regije srečujejo z dvigovanjem morske gladine in skrajnejšimi vremenskimi pojavi, kot so pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, poplave, suše in nevihte, ki so posledica podnebnih sprememb. V poročilu so ocenjeni najnovejši trendi in napovedi podnebnih sprememb in njihovih učinkov v Evropi ter ugotovitve, da bodo za zmanjšanje teh učinkov ključne boljše in prožnejše strategije, politike in ukrepi prilagajanja.

Evropa se že zdaj srečuje s posledicami podnebnim sprememb, kot so dvigovanje morske gladine, pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, poplave, suše in nevihte, v prihodnosti pa bo še huje, v obsežnem poročilu z naslovom “Podnebne spremembe, učinek in ranljivost Evrope” ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Poročilo objavljajo vsaka štiri leta, tokratno je četrto po vrsti.

Vlažna območja v Evropi postajajo bolj vlažna, sušna pa bolj suha. Obseg ledenikov in debelina snežne odeje se zmanjšujeta. Pogostejši so vročinski valovi, suša in obilne padavine. In vse to se bo še stopnjevalo. Najbolj bosta na udaru južna in jugovzhodna Evropa, kamor spada tudi Slovenija.

Povprečne temperature v Evropi so bile v zadnjem desetletju za stopinjo in pol nad povprečjem iz predindustrijskih časov in se bodo po trenutnih projekcijah še zviševale.

Izpostavljene so jim vse evropske regije, a nekatere bolj kot druge. Napovedi kažejo, da bosta žariščni točki podnebnih sprememb južna in jugovzhodna Evropa, kamor uvrščajo tudi Slovenijo. “Ta regija je že zdaj izpostavljena velikemu povečanju števila vročinskih valov ter zmanjševanju količine padavin in pretoka rek, zaradi česar se je povečalo tveganje pojava hujših suš, zmanjšanja pridelka, izgube biotske raznovrstnosti in gozdnih požarov. Pogostejši vročinski valovi in spremembe razširjenosti s podnebjem povezanih nalezljivih bolezni naj bi povečali tveganja za zdravje in dobro počutje ljudi,” ugotavljajo avtorji poročila. Na udaru bodo tudi obalna območja in poplavne ravnice v zahodnih delih Evrope, ki jim grozijo poplave zaradi dviga vodne gladine in povečanega števila neviht.

V letih od 1980 do 2013 so v Evropi zabeležili 1500 obsežnih poplav, več kot polovico po letu 2000. Zahtevale so več kot 4700 žrtev in povzročile za 150 milijard evrov neposredne škode. To je tretjina skupne škode, ki so jo v Evropi v tem času povzročile vse naravne nesreče. Zavarovalnice so krile manj kot četrtino.

Ogrožene živali, rastline in ljudje
Posledice podnebnih sprememb ogrožajo biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju. Številne živalske in rastlinske vrste se srečujejo s spremembami v svojem življenjskem ciklu ter se selijo na sever in na višje nadmorske višine, medtem ko so se na območju pojavile ali razširile različne invazivne vrste. Na sever se selijo tudi morske vrste, vključno s komercialno pomembnimi staleži rib. Te spremembe že vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

Glavni učinki podnebnih sprememb na zdravje so povezani s skrajnimi vremenskimi pojavi, spremembami razširjenosti s podnebjem povezanih bolezni ter spremembami okoljskih in družbenih razmer.

Poplavljanje rek in morij je v zadnjem desetletju prizadelo milijone ljudi v Evropi. Učinki na zdravje vključujejo poškodbe, okužbe, izpostavljenost kemičnim nevarnostim in posledice za duševno zdravje. Vročinski valovi so postali pogostejši in intenzivnejši ter so v Evropi pripeljali do več deset tisoč prezgodnjih smrti. Razširjenost vrst klopov, tigrastega komarja in drugih prenašalcev bolezni povečuje tveganje za širjenje lymske borelioze, klopnega meningoencefalitisa, mrzlice Zahodnega Nila, denge, čikungunje in lišmanioze.

Gospodarske izgube zaradi skrajnih vremenskih pojavov od leta 1980 v državah članicah EEA znašajo več kot 400 milijard evrov.

Varovanje okolja tudi globalni cilj
Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ob priznavanju, da je najpomembnejši mednarodni medvladni okvir za pogajanja o skupnem odzivu na podnebne spremembe Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, so se države zavezala ob sprejemu Agende 2030. Podrobneje so opredeljeni v 13 cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na podnebne ukrepe. Več o globalnih ciljih.