Zagovorniške dejavnosti platforme SLOGA izhajajo iz njenih osnovnih nalog: spremljanje in aktivno sodelovanje pri oblikovanju, izvajanju ter evalvaciji slovenske in evropske politike mednarodnega razvojnega sodelovanja, s ciljem zagovarjanja javnega interesa na področju socialne uravnoteženosti in odgovornosti, spoštovanja človekovih pravic, enakih možnosti, izobraževanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja ter večjega vključevanja ranljivih družbenih skupin v odločevalske procese v okviru razvojnega sodelovanja. Z namenom zagovarjanja vrednot, ki stojijo za temi nalogami, SLOGA sodeluje s političnimi odločevalci in drugimi deležniki.

Trenutno sta aktualni dve zagovorniški vsebini:

Priprava nove resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanje do leta 2030

SLOGA je že pripravila skupen prispevek nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij.

Sprememba Evropskega soglasja o razvoju
Evropska komisija je pričela javno posvetovanje na temo spremembe evropskega soglasja o razvoju.
Posvetovanje traja do 21. avgusta 2016.
Obvestilo o procesu.


Leto 2015
Zagovorniške dejavnosti so bile predvsem povezane s tremi globalnimi procesi:

Akcijska agenda o finaciranju za razvoj
Čeprav po mnenju večine civilnodružbenih organizacij premalo zavezujoča, je Akcijska agenda iz Adis Abebe o financiranju za razvoj podlaga za globalno partnerstvo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vendar Sloveniji nič ne preprečuje biti bolj agilna na področju financiranja za razvoj – omejevanja obstoječih davčnih oaz, dvo- ali večstranskih trgovinskih sporazumov, mednarodnem pogodbenem pravu, (ne)sledljivosti finančnih tokov, netransparentnosti lastništva podjetij in druge metode, ki se izrabljajo za nelegitimno zmanjševanje osnove za obdavčitev oz. za davčno izmikanje. Pri tem je največja žrtev zmeraj šibkejša stran – na globalni ravni nerazvite države in države v razvoju ter na nacionalni ravni sistemi za izobraževanje, zdravje, socialno varnost.

Agenda 2030 za trajnostni razvoj
S podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj se je Slovenija zavezala prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja – na globalni in nacionalni ravni. Tematski poudarki so na izkoreninjenju revščine in lakote, dobrem zdravju, kakovostni izobrazbi, enakosti med spoloma, čisti vodi ter urejenih sanitarijah, dostopni in čisti energiji, dostojnih delovnih mestih ter gospodarski rasti, inovacijah, zmanjšani neenakosti, trajnostnih mestih, odgovorni porabi, podnebnih ukrepih, neonesnaženih oceanih in zemlji ter partnerstvu za doseganje omenjenih ciljev.

Pariški podnebni dogovor
Decembra 2015 je bil v Parizu sprejet globalni podnebni dogovor, ki predstavlja zavezo vlad k skupnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Za doseganje ciljev dogovora bo potrebno hitro in učinkovito ukrepanje vseh držav. Več o ozadju v dokumentu na temo podnebnih sprememb in razvoja, ki smo ga pripravili za EU raven v sodelovanju s Trialogom.
Ukrepanje v državah v razvoju bo v veliki meri odvisno od finančne podpore – podnebnega financiranja, ki bo na voljo. Zaveza razvitih držav, da bodo za ukrepe blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju do leta 2020 zagotovile 100 milijard ameriških dolarjev novih in dodatnih sredstev letno, še ni operacionalizirana, prav tako še ni dogovora za podnebno financiranje po letu 2020.
Čeprav Slovenija priznava, da je finančna podpora za podnebno ukrepanje v državah v razvoju ključna za doseganje ciljev Pariškega dogovora, glede svojega prispevka za podporo državam v razvoju po letu 2020 nima ne ocene koliko bi znašal njen pravičen delež, niti načrta, kako potreba sredstva zagotoviti.

Translate »