Supplied image of researcher Grace Frank completing bleaching surveys along a transect line on an area known as One Tree Reef, in the Capricorn Group of Islands, on the Great Barrier Reef in Australia, made available to Reuters on November 29, 2016. Tory Chase/Courtesy of ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies/Handout via REUTERS    ATTENTION EDITORS - THIS IMAGE WAS PROVIDED BY A THIRD PARTY. EDITORIAL USE ONLY. NO RESALES. NO ARCHIVE. THIS PICTURE WAS PROCESSED BY REUTERS TO ENHANCE QUALITY. AN UNPROCESSED VERSION WILL BE PROVIDED SEPARATELY.

Veliki koralni greben odmira

Na vzhodni obali Avstralije je pretoplo morje prizadelo Veliki koralni greben in povzročilo največje odmiranje koral oz. beljenje v zgodovini, so sporočili znanstveniki, in znova opozorili na izjemno občutljivost tega ekosistema. Če želimo doseči cilje zapisane v Agendi 2030 glede skrbi za oceane in morja, bodo potrebni drastični ukrepi.

Ta 700-kilometrski, sicer manj dostopni del grebena, je v zadnjih osmih do devetih mesecih izgubil kar dve tretjini koral v plitvini. Gre pa za območje, ki je zaradi svoje odmaknjenosti najbolj prvinsko. To območje je bilo med dvema prejšnjima pojavoma beljenja koral leta 1998 in 2002 manj poškodovano, zdaj pa je zelo hudo prizadeto. Nekoliko bolje je v osrednjem in južnem delu grebena, tudi v bližini turističnih središč v okolici Cairnsa in otokov Whitsunday.

Do beljenja koral običajno prihaja zaradi predolgih obdobij pretople morske vode, kar je posledica globalnega segrevanja ozračja. Tedaj korale izgubijo simbiotsko sobivanje z algami, s tem pa ostanejo brez vira hrane, ki jim ga s fotosintezo alge zagotavljajo. Ko korale izgubijo alge, izgubijo tudi barvo – postanejo bele, poleg tega pa postanejo tudi bolj občutljive za različne bolezni in na koncu tudi odmrejo. Če se sicer voda ohladi, jih lahko alge ponovno kolonizirajo in stanje se popravi. A to se mora zgoditi razmeroma hitro. Če pa odmrejo korale, začne odmirati celoten ekosistem okoli grebena.

Koralni grebeni velja za enega biotsko najbolj raznovrstnih ekosistemov na Zemlji. Pogosto ga imenujejo tudi morski pragozd.

V Agendi 2030 za trajnostni razvoj je so v 14 cilju zapisani ukrepi na področju življenja v vodi. Med drugim so si države zadale: do leta 2020 trajnostno upravljati morske in kopenske ekosisteme ter jih varovati, tudi s krepitvijo njihove odpornosti, da se preprečijo večje škodljive posledice, in sprejeti ukrepe za njihovo obnovo ter za zdrave in produktivne oceane; izboljšati ohranjanje in trajnostno rabo oceanov in njihovih virov z uveljavljanjem mednarodnega prava, kakor je zapisano v konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki je pravni okvir za ohranjanje in trajnostno rabo oceanov in njihovih virov, kakor opozarja točka 158 dokumenta Prihodnost, kakršno si želimo. Več o globalnih ciljih.

Foto: Reuters