IMG_1977

V preteklem letu v Sloveniji zaznani trendi, ki slabijo demokracijo

SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč je danes predstavila Poročilo o aliberalnih demokratičnih trendih v Evropi, v katerem so opisani politični napadi na opazovane temeljne človekove pravice v Latviji, Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem. Poročilo ugotavlja, da sta Slovenija in Latvija državi, kjer je mogoče zaznati zgodnje opozorilne znake za preoblikovanje liberalne v aliberalno demokracijo.

“Po desetletjih bojev za uveljavitev in spoštovanje človekovih pravic, smo danes soočeni z omejevanjem svobode izražanja. Ko začneta oblast in kapital spodbujati zavračanje zagotavljanja visokih standardov varstva pravic, je pravi trenutek za alarm. Ko začneta kapital in oblast govoriti, da demokracija ni dobra za posel ali, da demokracija ne daje rezultatov, je pravzaprav že zadnji čas za streznitev,” je povedal Albin Keuc iz Platforme SLOGA.

Namen poročila je opozoriti na vedno večje aliberalne trende, predvsem v Vzhodni Evropi, in posledice tovrstnega vladanja na celotne družbe. S poročilom želimo spodbuditi politične odločevalce in druge državljane teh držav, da ostanejo zvesti človekovim pravicam, liberalni demokraciji in vladavini prava.

“Poročilo o aliberalnih demokratičnih trendih v Evropi prinaša sporočilo, da je že potrebna aktivna terapija o nujnosti ohranjanja svobode izražanja za krepitev aktivnega državljanstva in izobraževanje o pomenu nevladnih organizacij. V Sloveniji in v EU kot celoti. To sporočilo je prav tako pomembno tudi za razvojno sodelovanje, za krepitev globalne solidarnosti v svetu. Če želi Slovenija verodostojno zagovarjati odgovorno in transparentno upravljanje drugje, mora sama biti dober vzor,” je še dodal Keuc.

Civilnodružbene organizacije iz Madžarske, Hrvaške (CROSOL), Latvije (LAPAS) in Slovenije (SLOGA) smo v okviru evropskega projekta »Več demokracije za več Evrope« (More Democracy for More Europe) pripravile poročilo o aliberalnih trendih v omenjenih državah v preteklem letu. Te trende opredelimo s političnimi napadi na tri temeljne človekove pravice (svobodo izražanja, pravica do zbiranja in združevanja) in so vidni pri štirih opazovanih družbenih skupinah (civilna družba, mediji, neodvisna umetnost in sodstvo).

Na Madžarskem, kjer je, kot že znano, uveljavljena slaba demokracija, smo odkrili te trende, ki so se spremenili v absolutni model upravljanja. Na Hrvaškem, ki je bila šest mesecev izpostavljena slabi demokraciji (januar do junij 2016) pod vlado Orešković-Karamarko, je bilo zanimivo ugotoviti posledice slabega demokratičnega odločanja. Nazadnje, v Sloveniji in Latviji – dve državi, ki še nista doživela slabih demokracij – smo poskušali odkriti slabe demokratične trende, ki jih je mogoče razumeti kot zgodnje opozorilne znake za preoblikovanje liberalne v aliberalno demokracijo.

»Ugotavljamo, da so se državljani vzhodnoevropskih držav članic EU pripravljeni odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, dejavna civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela vladavine prava, zato pričakujemo, da bo Evropa zagotovila večjo zaščito za vse vrednote človekovih pravic; od civilnih in političnih do socialnih in ekonomskih pravic,« je zaključila Patricija Virtič, vodja projekta Več demokracije za več Evrope.

Povezava do poročila

SLOGA – POROČILO o aliberalnih trendih v 2017 SPOROČILO ZA JAVNOST


Eu for citiyenMore Democracy for More Europe – project supported by EU – Education, Audiovisual and Culture Executive Agency. The European Commission support for the production of this publication does not constitute an endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsi-ble for any use which may be made of the information contained therein.