Včeraj so predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, sedanji predsedujoči Svetu po načelu rotacije Robert Fico in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker prvič v zgodovini podpisali skupno izjavo, v kateri so določili zakonodajne cilje in prioritete EU v letu 2017.

Evropski svet je na podlagi strateških smernic Evropskega sveta in 10 prednostnih nalog Junckerjevo Komisijo pooblastil, da uresniči številne predloge, za katere so se predsedniki treh evropskih institucij dogovorili, da bodo prednostno obravnavani v zakonodajnem postopku. Tako bo Evropska unija lahko zagotovila konkretne rezultate za svoje državljane in obravnava najbolj pereče izzive, s katerimi se danes sooča Evropa.

Predsedniki treh institucij so v skupni izjavi poleg zavezanosti EU tekočemu delu na vseh zakonodajnih predlogih, ki so že v obravnavi, določili šest specifičnih področij, na katerih bi bilo treba obravnavo predlogov pospešiti. Predsedniki Parlamenta, Sveta in Komisije so se zavezali racionalizaciji prizadevanj svojih institucij, da bi zagotovili hiter napredek pri sprejemanju zakonodaje na podlagi teh prednostnih pobud in to zakonodajo sprejeli pred koncem leta 2017, kjer je mogoče.

  1. Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe – z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI 2.0), prenovljenimi instrumenti trgovinske zaščite, bančno unijo, unijo kapitalskih trgov ter izboljšanjem ravnanja z odpadki v krožnem gospodarstvu.
  2. Obravnavanje socialne razsežnosti Evropske unije – s pobudo za zaposlovanje mladih, izboljšanim usklajevanjem sistemov socialne varnosti, evropskim aktom o dostopnosti in evropsko solidarnostno enoto.
  3. Boljša zaščita varnosti naših državljanov – s sistemom vstopno-izstopnih točk, pametnimi mejami in evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), nadzorom orožja, instrumenti za kriminalizacijo terorizma, pranja denarja in financiranje terorizma ter evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS).
  4. Reforma in razvoj naše migracijske politike v duhu odgovornosti in solidarnosti – z reformo skupnega evropskega azilnega sistema (vključno z dublinskim mehanizmom), svežnjem o zakonitih migracijah in načrtom za zunanje naložbe za podporo odpravljanju temeljnih vzrokov migracij s povečanjem naložb in ustvarjanjem delovnih mest v partnerskih državah.
  5. Uresničevanje naše zavezanosti izvajanju povezanega digitalnega enotnega trga – z reformo telekomov in avtorskih pravic na ravni EU, uporabo pasu 700 MHz v Uniji, preprečevanjem neupravičenega geografskega blokiranja, revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in pravili o varstvu podatkov.
  6. Uresničevanje cilja ambiciozne energetske unije ter podnebne politike, usmerjene v prihodnost –z izvajanjem okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, pariškega sporazuma in svežnja o čisti energiji za vse Evropejce.

Poleg tega so trije predsedniki poudarili štiri temeljna vprašanja, ki jim je treba nameniti posebno pozornost in pri njihovem reševanju doseči dodaten napredek v letu 2017: (i) zavezanost skupnim evropskim vrednotam, pravni državi in temeljnim pravicam; (ii) preprečevanje davčnih goljufij in utaj ter izogibanja plačilu davka; (iii) ohranitev načela prostega pretoka delavcev ter (iv) prispevanje k stabilnosti, varnosti in miru.

Ta skupna prizadevanja Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije so del nove skupne zaveze in izrecno predvidena v odstavku 7 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, ki Uniji omogoča, da predloge uresniči v praksi in doseže rezultate tam, kjer so najbolj potrebni.

Naslednji koraki
Tri institucije so se dogovorile, da bodo skupaj pozorno spremljale napredek pri uresničevanju skupne izjave, in sicer tako na politični ravni kot na ravni višjih uradnikov. Na politični ravni se bo uresničevanje skupne izjave redno spremljalo na sestankih predsednikov treh institucij marca, julija in novembra 2017. Na tehnični ravni se bo uresničevanje skupne izjave redno spremljalo v okviru medinstitucionalne usklajevalne skupine, ki se sestaja na ravni višjih uradnikov (kot je predvideno v odstavku 50 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje).

Za lažje spremljanje ukrepanja po sprejetju skupne izjave so v delovnem dokumentu, ki je priložen skupni izjavi, podrobno navedene pobude, ki bodo v letu 2017 obravnavane po pospešenem postopku.

Ozadje
Tri evropske institucije so se 15. marca 2016 dogovorile o novem medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje, da bi izboljšale kakovost in rezultate evropske zakonodaje. Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje prinaša spremembe v celotnem ciklu sprejemanja zakonodaje – od posvetovanj in ocene učinka do sprejetja, izvajanja in ocenjevanja zakonodaje EU. V skladu s tem sporazumom se morajo institucije skupaj dogovoriti o ključnih temah, ki naj bi jim zakonodajalca dala prednost, vključno s poenostavitvijo obstoječe zakonodaje.

Svet, Parlament in Komisija bodo zdaj vsako leto razpravljali o zakonodajnih prioritetah EU ter se dogovorili o najpomembnejših prioritetah za naslednje leto. To jim bo omogočilo tesnejše sodelovanje pri reševanju velikih izzivov, ki so pred nami.

Skupna izjava je prvi rezultat tega novega pristopa k oblikovanju zakonodaje, osredotočenega na zagotavljanje rezultatov. Izjava je tudi v skladu z delovnim programom Komisije za leto 2017.


Skupna izjava o zakonodajnih prioritetah EU za leto 2017

Delovni dokument za lažje spremljanje ukrepanja po sprejetju skupne izjave o zakonodajnih prioritetah EU za leto 2017

Translate »