Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih je na novinarski konferenci 15. februarja 2019 podrobneje predstavil preiskavo Varuha o ravnanju policistov s tujci na meji s Hrvaško. Uvodoma je poudaril, da je vloga policije na državni meji izrednega pomena, saj med drugim zagotavlja tudi varnost državljanov in vseh ostalih, ki se nahajajo v Sloveniji. Prav zato mora biti njihovo zahtevno in odgovorno delo skladno z zakonodajo in drugimi predpisi, ki določajo izvajanje policijskih nalog oziroma njenih pooblastil.
Varuh je v razpoložljivi dokumentaciji pogrešal (resno) obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana. Varuh je zato predlagal sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci (vključno z njihovimi izjavami), da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev. V delu s tujci je tudi pomembno, da so policisti ustrezno usposobljeni, tudi pri zaznavi oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Varuh opozarja, da mora biti prosilcu za mednarodno zaščito zagotovljena možnost zaprositi za mednarodno zaščito. Ravnanje slovenskih policistov, na podlagi katerega bi se tujca, ki je v času, ko se je nahajal na slovenskem ozemlju, izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, odstranilo iz Republike Slovenije, brez da bi se mu omogočilo, da se njegova upravičenost do mednarodne zaščite ugotovi v postopku, ki ga zahteva pravni red Republike Slovenije in Evropske unije (in je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve ter ne policije), bi bilo nezakonito. Vendar Varuh na podlagi obstoječe dokumentacije ne more potrditi, da ni bila zaradi ravnanja policistov nekaterim osebam, ki so v juniju 2018 nedovoljeno prestopile državno mejo na območju Policijske postaje Črnomelj, kljub temu, da so izrazile namen podati prošnjo za mednarodno zaščito (kot naj bi zatrjevale same), onemogočena obravnava njihovih osebnih okoliščin v postopku, ki je namenjen ugotavljanju upravičenosti do mednarodne zaščite. Opore za to ne dajejo niti statistični podatki. Ti kažejo na občuten upad namer za mednarodno zaščito v in po mesecu juniju. Vendar bi bila zgolj na podlagi izpostavljenih podatkov vsaka ocena o različnih dejavnikih, ki so lahko vplivali tako na ravnanje tujcev kot tudi policistov in s tem posledično na število zabeleženih namer za podajo prošnje za mednarodno zaščito, prepuščena zgolj ugibanju.
Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve, da se mešane slovensko-hrvaške patrulje izvajajo v skladu s protokolom, sprejetim med notranjima ministrstvoma obeh držav, po mnenju Varuha policistov ne odvezuje obveznosti, da morajo pri svojem delu upoštevati pravice in svoboščine, zagotovljene z našo ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Ravnanje slovenskih policistov, ki tujca, ki se nahaja na slovenskem ozemlju in ga obravnava mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja, preda v obravnavo hrvaškim varnostnim organom (in to celo če je v času, ko se je nahajal v Republiki Sloveniji, izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito), je tako po oceni Varuha v nasprotju s prvim odstavkom 36. člena Zakona o mednarodni zaščiti, na podlagi katerega vlagatelj namere do vložitve prošnje ne sme biti odstranjen iz Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
Varuh tudi meni, da izvajanje sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o vračanju ne sme spodbujati k sprejemanju vprašljivih odločitev glede vrnitve, ki sicer ne bi bile sprejete, če takšnih sporazumov ne bi bilo. Pri tem je pomembno, da policisti postopke vodijo in beležijo na način, ki ne bo dopuščal resnega dvoma, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana.
Varuh meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi izvedena v kratkem roku od časa pridržanja, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, po potrebi zagotovijo tudi ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo, in jim omogočijo dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil, in če želijo, da jim to tudi omogočijo. Po mnenju Varuha so plakati in zloženke pri informiranju tujcev nedvomno koristen pripomoček, pomembno pa je, da so jim dejansko tudi dostopni na mestih, kjer imajo dovolj časa, da se z njihovo vsebino seznanijo.
Državni preventivni mehanizem, ki deluje v okviru Varuha človekovih pravic, tudi meni, da je v prihodnje treba več pozornosti nameniti spremljanju teh postopkov, zlasti pa neodvisni, nepristranski in strokovni obravnavi očitkov zoper policiste, tudi ko gre obravnavo migrantov oziroma beguncev. Seveda ob tem ne gre pozabiti na potrebo po krepitvi zavedanja vloge državljanskega in drugega nadzora nad postopki policistov ter na podlagi ugotovitev stremeti k višanju standardov varstva človekovih pravic v vseh policijskih postopkih.
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij dodaja, da poročilo Državnega preventivnega mehanizma s tematskih obiskov policijskih postaj v Iliriski Bistrici, Metliki in Črnomlju kaže, da bo policijske postopke s tujci ter uresničevanje priporočil Državnega preventivnega mehanizma potrebno še naprej redno spremljati; trenutni način vodenja postopkov s tujci namreč ne daje zagotovil, da so pravice tujcev v celoti spoštovane, in tako možnost t. i. push-backov še vedno ni preprečena.
Na poročilo Varuha človekovih pravic se je odzvala Policija, da vmesna poročila Varuha ne navajajo, da so bile pri tem ugotovljene nepravilnosti delovanja policije, ki bi zahtevale takojšnje ukrepanje.