Tobak je grožnja razvoju, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija

31. maja 2017 obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod globalnim geslom »Tobak – grožnja razvoju«. Na ta dan po vsem svetu različne organizacije in združenja opozarjajo na hude posledice uporabe tobaka in spominjajoo na ukrepe, ki zmanjšujejo uporabo tobaka in tako varujejo zdravje ljudi. Uporaba tobačnih izdelkov vodi v bolezen in prezgodnjo smrt – v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev.

18839307_1656413857720179_8954451347473171851_nSvetovni dan brez tobaka želi letos poudariti povezavo med uporabo tobačnih izdelkov, nadzorom nad tobakom in trajnostnim razvojem. Države in civilna družba se morajo boriti proti posegom tobačne industrije v politične procese in postaviti močnejši nacionalni ukrep nadzora nad tobakom. SZO je v sklopu izvajanja Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom in nedavno sprejeto Agendo 2030 za trajnostni razvoj pozvala države naj prednostno obravnavajo in pospešijo prizadevanja za nadzor nad tobakom. Slednje je učinkovito sredstvo pri doseganju tretjega cilja trajnostnega razvoja, ki se nanaša na zdravje in dobro počutje, in sicer z namenom globalnega zmanjšanja prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni (kardiovaskularne bolezni, rak in kronično obstruktivno pljučno bolezen) za eno tretjino do leta 2030.

Čeprav imamo že več kot pol stoletja nedvoumne dokaze o škodljivih učinkih tobaka na zdravje, trenutno kadi skoraj milijarda ljudi po celem svetu – vsak četrti moški in vsaka 20. ženska. Globalno kajenje povzroča vsako deseto smrt. Smrtnost se še povečuje, ker tobačna podjetja agresivno usmerjajo pozornost v nove trge, zlasti v države v razvoju, in nove skupine prebivalstva, predvsem mladostnike in mlade odrasle. Globalizacija in migracije prebivalstva prispevajo k spreminjajočim navadam uporabe tobaka – netradicionalni izdelki se pojavljajo znotraj regij in prebivalstev, kjer prej ni bilo njihove uporabe. Dejstvo pa je, da uporaba tobaka močno poveča izdatke nacionalnega gospodarstva preko povečanih stroškov zdravstvenega varstva in zmanjšanja produktivnosti.

Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogromne dobičke, saj še vedno poskušajo s prikritim oglaševanjem pridobiti vedno nove kadilce, predvsem v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in mladimi.

Letos smo v Sloveniji sprejeli nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki predstavlja sodoben in celovit program ukrepov za zmanjševanje uporabe in posledic teh izdelkov. Zakon postavlja osnove za okolje, ki spodbuja nekajenje. Tako okolje zmanjša verjetnost poseganja po tobačnih in povezanih izdelkih, kar je še zlasti pomembno za otroke, najstnike in mlade, ki običajno začnejo s kajenjem.

V Sloveniji je večina prebivalcev nekadilcev. Tri četrtine odraslih prebivalcev ne kadi. Podatki kažejo, da pri nas kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec. Delež kadilcev je višji med moškimi kot med ženskami. Višji je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar pomeni, da so te skupine nesorazmerno bolj obremenjene s posledicami kajenja za zdravje. Tobačnemu dimu je izpostavljena približno tretjina odraslih prebivalcev, okoli 6 odstotkov več kot 5 ur na dan.

Podatki nedavne raziskave Eurobarometer, ki jo Evropska komisija objavlja pred svetovnim dnevom brez tobaka, kažejo, da se delež kadilcev v EU od leta 2014 ne zmanjšuje. V Evropi kadi 26 % ljudi, med mladimi v starosti 15–24 let pa se je v primerjavi z letom 2014 delež kadilcev povečal s 25 % na 29 %. Med državami EU so velike razlike. Največ kadilcev je v Grčiji (37 %), Bolgariji in Franciji (36 %) ter na Hrvaškem (35 %), najmanj pa na Švedskem (7 %). Redna uporaba elektronskih cigaret se ne spreminja – uporablja jih 2 % Evropejcev, medtem ko jih je 15 % že preiskusilo. V zvezi z nadzornimi ukrepi za tobak in elektronske cigarete večina vprašanih (63 %) meni, da bi bilo treba elektronske cigarete v prostorih, kjer velja splošna prepoved kajenja, prepovedati, 46 % pa jih podpira uvedbo enotnih embalaž. Komisija namerava naslednjo anketo  izvesti v obdobju 2019/2020, ko bo lahko ocenila prve učinke direktive o tobačnih izdelkih.