Teden nezavržene hrane

Med 26. majem in 2. junijem v Ljubljani in Mariboru poteka Teden nezavržene hrane. Pobudnik in organizator dogodka je slovenski kuharski mojster Luka Jezeršek, ki želi skupaj z ostalimi podobno mislečimi kuharji spodbuditi širšo javnost, da bi zavrgli čim manj hrane.

Po podatkih Snage v Sloveniji v celotni verigi namreč zavržemo 150.000 ton hrane oziroma približno 72 kilogramov na prebivalca. Povprečno gospodinjstvo je pri tem odgovorno za približno tretjino zavržkov ali 24 kilogramov na prebivalca. V iniciativi Teden nezavržene hrane opozarjajo, da bi s temi količinami zavržene užitne hrane lahko pripravili celih 290 obrokov in nahranili 100 družin.

V Evropi na prebivalca zavržemo vrtoglavih 73 kilogramov hrane na leto. A vsega tega ne zavržemo posamezniki – polovica je roma v smeti na poti od pridelovalcev do trgovine. Drugo polovico zmeče v smeti povprečni Evropejec, kar pomeni približno 10 dekagramov hrane na dan. V skladu s študijo, ki jo je pred časom opravila Evropska komisija, povprečni Evropejec na leto zavrže za okoli 250 evrov hrane. Pri nas smo po podatkih Statističnega urada Slovenije med letoma 2013 in 2015 zavrgli povprečno 143.000 ton hrane na leto.

V okviru Tedna nezavržene hrane bodo od jutri do srede med 11. in 13. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekale kuharske delavnice brez zavržene hrane, Luka Jezeršek in Luka Košir pa bosta o učinkoviti uporabi vseh sestavin izobraževala kulinarične mojstre prihodnosti v Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani in na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor.

Na svojih menijih po principu “nič zavržene hrane” pa bodo 1. in 2. junija jedi ponudile številne vrhunske slovenske restavracije. Gostje bodo hkrati prejeli nezavrečke, s katerim jih želijo kuharski mojstri opogumiti, da lahko hrano odnesejo s seboj in v njej uživajo še kasneje.

Cilji trajnostnega razvoja, ki so jih države sprejele septembra 2015, v 12. cilju, ki se osredotoča na odgovorno porabo in potrošnjo, opredeljujejo, da bomo do leta 2030 na svetovni ravni prepolovili količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne ter dobavne verige.