Po vzajemnem pregledu mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga je opravil OECD, je evropska konfederacija CONCORD, katere članica je tudi platforma SLOGA, objavila odziv s priporočili za izboljšanje učinkovitosti aktivnosti razvojnega sodelovanja ter kako zagotoviti z naslednjim večletnim finančnim okvirjem (MFF), da cilji trajnostnega razvoja zares ne pustijo nikogar zadaj.
Albin Keuc in Maruša Babnik, sodelavca Platforme SLOGA sta se v sklopu projekta Skladna Evropa za Trajnostni Razvoj (Coherent Europe for Sustainable Development, CE4SD) med 5. in 7. decembrom 2018 v Varšavi udeležila usposabljanj za krepitev dejavnosti platforme na področju deležnikov na nacionalni in mednarodni ravni.
Petnajst vodilnih ekonomistov, vključno s tremi Nobelovimi nagrajenci, trdi, da milijarde ameriških dolarjev, namenjene za razvojno pomoč, ne prispevajo občutno k zmanjšanju revščine, medtem ko se njenih temeljnih vzrokov ne naslavlja, poroča The Guardian. Beri dalje →
Kako so sredstva Evropske unije (EU) namenjena in porabljena v Afriki, ko gre za migracije? So ta sredstva porabljena v razvojne namene? So namenjena pomoči migrantom in beguncem? Novo poročilo Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO confederation for Relief and Development – CONCORD) raziskuje enega od osrednjih finančnih instrumentov EU za migracije, in sicer izredni sklad EU za Afriko, in predvsem njegovo izvajanje v treh ključnih partnerskih državah: Libiji, Nigerju in Etiopiji. Beri dalje →
Evropska unija (EU) vse več uradne razvojne pomoči namenja za uresničevanje nacionalnih, zunanjepolitičnih in varnostnih interesov, medtem ko je vse manj razvojne pomoči namenjene najmanj razvitim državam. Novo poročilo Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO confederation for Relief and Development – CONCORD) raziskuje uporabo pomoči EU za odziv na varnostne grožnje ter opozarja EU na negativen vpliv, ki ga ima prioritizacija varnosti na trajnostni razvoj. Beri dalje →
Danes je CONCORD, evropsko združenje nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, objavilo AIDWATCH 2017, senčno poročilo o spoštovanju danih zavez evropskih držav na področju uradne razvojne pomoči in financiranju globalnega razvoja. Pri pripravi poročila je sodelovala tudi SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Beri dalje →
Kot smo že poročali, podatki OECD DAC kažejo, da je Evropska unija (EU) za uradno razvojno pomoč namenila 75,5 milijarde evrov. A kaj ta številka dejansko pomeni? Suhoparna definicija pravi, da uradna razvojna pomoč (URP) zajema vsak mednarodni tok kapitala, od finančnega do človeškega, s katerim država darovalka pomaga pri spodbujanju gospodarskega razvoja in blaginje države prejemnice. Z drugimi besedami, gre za sredstva, s katerimi želimo izkoreniniti revščino in lakoto v svetu.
Vendar EU v ta sredstva prišteva tudi sredstva za oskrbo beguncev v državah članicah – za leto 2016 v višini 15,4 milijarde evrov. A prištevanje teh sredstev je zavajajoče, ker so porabljena predvsem in v večini v državah članicah, in gotovo niso bila namenjena za primarni cilj URP ali za odpravljanje vzrokov, ki povzročajo množične migracije ljudi. Da ne bo pomote – pozdravljamo pripravljenost EU in njenih članic, da pomagamo beguncem. A hkrati ne smemo spregledati, da je neto globalna dvostranska URP najmanj razvitim državam, torej državam, ki najbolj potrebujejo dodatna sredstva za soočenje z vsemi izzivi (od podnebnih do varnostnih) upadla v letu 2016 za 3,9 % (oz. za 24 milijard USD).
Seveda imamo moralno obvezo in politično zavezo, da kot del “razvitega” sveta za to namenimo 0,7 bruto nacionalnega dohodka – EU je v letu 2016 dosegla 0,51 % BND. Slovenija je v letu 2016 za uradno razvojno pomoč poročala 0,18% BDP, kar je za 0,2% več kot v letu 2015. Učinkovitost porabe poročanih sredstev pa bomo na Slogi preverili v okviru priprave t. i. Aidwatch poročila, katerega rezultate bomo objavili v naslednjih mesecih.
Ob tem ne gre spregledati prizadevanj na ravni ključnih deležnikov razvojnega sodelovanja v Sloveniji. V osnutek nove Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, katerega nosilec je Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), je zapisana naloga, da se v šestih mesecih po sprejetju resolucije na predlog MZZ sprejme akcijski načrt o postopnem povečevanju deleža BND za uradno razvojno pomoč do leta 2030. Torej na raven 0,33 % BND. Gre za podvojitev sredstev s sedanjih 76 mio EUR. Vendar tudi v tem primeru gre izpostaviti stališče, da si bomo za to “prizadevali” skladno z zmožnostmi.
Vse to pomeni le, da kot država potrebujemo močno in dobro organizirano civilno družbo, ki bo sproti preverjala, kako močno si vladni akterji “prizadevajo” za doseganje cilja. Nenazadnje tudi zato, ker je mednarodno razvojno sodelovanje pomemben del politike za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. K obojemu smo se kot država javno zavezali. Od resnosti prizadevanj bo neposredno odvisna naša verodostojnost – doma in v svetu.
Več informacij o OECD DAC poročilu glede URP si lahko preberete tukaj.
Odziv Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj si lahko preberete tukaj.
Najnovejši podatki kažejo, da so EU in njene države članice v letu 2016 še dodatno utrdile svoje vodilno mesto kot največje donatorke razvojne pomoči v svetu. Lanskih 75,5 milijard evrov pomoči predstavlja 11 % povečanje v primerjavi z letom 2015, višina pomoči EU pa se je povečala že četrto leto zapored in dosegla najvišjo raven doslej. Skupna uradna razvojna pomoč EU je leta 2016 predstavljala 0,51 % bruto nacionalnega dohodka (BND), v primerjavi z 0, 47 % v letu 2015. Beri dalje →
Evropska komisija in Senegal sta danes podpisala pogodbi o sodelovanju pri dveh projektih, vrednih 60 milijonov evrov. Projekta, ki bosta financirana iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko, bosta namenjena razvoju gospodarstva in podjetništva na območjih, ki jih zapuščajo migranti, ter izboljšanju življenjskih razmer na podeželju. Beri dalje →
Platforma SLOGA je pripravila predlog dopolnitev in sprememb Resolucije o MRS do 2030 v obliki prispevka, ki smo ga obllikovali v sodelovanju zainteresiranih nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij. Beri dalje →