Prispevki

child

Razmišljanje: Temna stran sladkega greha

Avgusta smo izvedli mladinsko izmenjavo, na kateri smo z udeleženci spoznavali industrijo pridelave, predelave in prodaje kakava ter izdelkov iz njega. Kljub kratkemu času, ki smo ga preživeli skupaj, je večina mladih z izmenjave odšla z več vprašanji, kot je nanjo prišla, z nekaj odgovori ter veliko motivacije, da kaj spremenijo pri sebi in morda po svojih močeh tudi poskusijo nasloviti sistemsko. Zakaj več vprašanj in zakaj ne več odgovorov? Morda zato, ker stvari niso enoznačne in jim ne moremo najti učinkovitega odgovora. Poglejmo, zakaj.

Beri dalje

Humanitas_Gana

Razmišljanje: Humanitas na obisku pri partnerskih organizacijah v Gani

V okviru društva Humanitas sem meseca aprila obiskala naše partnerje na severu in jugu Gane, s katerimi že več kot 15 let skupaj vodimo in razvijamo program podporništva otrokom in lokalnim skupnostim. Humanitasov program podpore otrokom in skupnostim se v prvi vrsti osredotoča na izobraževanje otrok, saj verjamemo, da je izobrazba ključ do boljše prihodnosti. Otrokom, ki so vključeni v program, s pomočjo mesečnih prispevkov podpornikov plačamo šolnino, priskrbimo šolske uniforme in šolske potrebščine. Sočasno pa zagotavljamo tudi izboljšanje ostalih življenjskih pogojev ter pomagamo pri uresničevanju skupnostnih projektov, na severu Gane je to knjižnica, na jugu pa knjižnica in projekt ekološkega delovanja in ozaveščanja, imenovan Zelena vas.

Beri dalje

World-Refugee-Day-1

Razmišljanje: Svetovni dan beguncev

20. junija ves svet obeležuje svetovni dan beguncev. Kaj pravzaprav obeležujemo oz. »praznujemo«? Po podatkih Združenih narodov vsako minuto 20 ljudi pusti vse za sabo, da bi ubežali vojnam, nasilnim konfliktom in preganjanju. Več kot 70 milijonov ljudi na svetu je že bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Od tega jih je 41 milijonov notranje razseljenih (torej se še vedno nahajajo na območju svoje države), 26 milijonov jih je beguncev (torej se nahajajo v drugih državah, kjer so našli zatočišče in dobili mednarodno zaščito) in 3,5 milijonov jih je prosilcev za azil (torej se nahajajo v drugih državah, kjer si želijo zatočišča, vendar statusa begunca še vedno niso dobili). Beri dalje

Aminatha

Razmišljanje: Dostojno delo za dostojno življenje?

Mesec smo začeli s praznikom – 1. maj, praznik dela oz. delavstva. Kaj praznujemo? Mnogi (vendar ne vsi) imamo dela prost dan oz. v Sloveniji celo dva. Za nekatere je 1. maj »samo« dopust. Morda dan preživet z družino ali prijatelji. Piknik ali kurjenje kresov. Morda še kdo (verjetno predvsem starejši) pomisli na rdeče nageljne in delavske brigade. Morda se še kdo spomni, da je šlo za »nek delavski protest«, za delavske pravice in uzakonitev 8-urnega delovnika. Koliko ljudi to sploh ve? Še pomembnejše vprašanje je, koliko ljudi kljub temu dela več kot osem ur na dan? In koliko ljudi kljub (pre)dolgim delovnikom ostaja revnih? Beri dalje

fotka

Razmišljanje: V naravi nič ne obstaja samo*. Tudi mi ne.

15. marec 2019 je bil petek. Topel in prijeten dan, idealen za sprehod v naravi – nič posebnega, bi lahko rekli. Pa vendar je bil v vseh pogledih poseben dan. V desetih slovenskih mestih se je namreč na ulicah in trgih zbralo več kot 10.000 mladih, ki smo se odločili zahtevati nazaj nekaj, kar naj bi bilo samoumevno, pa v zadnjem času kaže, da ni – svojo prihodnost. Prihodnost, o kateri srednješolci tako radi sanjarijo, študentje jo počasi gradijo, mnogi mlajši pa o tem pravzaprav sploh še ne bi smeli razmišljati. Pa vendar so množice mladih in malo starejših nakazovale neko drugo zgodbo. Zdelo se je, da se vsi udeleženci strinjamo, da se pripoved o tem, kam sta nas pripeljala želja po neskončni rasti in človeški pohlep po »vedno več«, ne bo dobro končala. Beri dalje

mama2

Razmišljanje: Naj žive naše mame!

V teh dneh bomo številne mame v središču pozornosti. Po zadnjih podatkih nas je v Sloveniji nekaj več kot 672.600. Naši otroci nas bodo povabili na kulturne prireditve, kjer nas bodo presenetili z rožicami in odpeto narodno Mamica je kakor zarja. Tisti najbolj pogumni bodo oddeklamirali katerega od prelepih verzov o mamah Toneta Pavčka. Veliko manj lepa je realnost na globalnem jugu. Vsak dan zaradi preprečljivih zapletov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, umre 830 žensk. Vsak dan! Njihovi otroci bodo prepevali zgolj žalostinke.
Beri dalje

Keuc_socialna-pravicnost

Družbene neenakosti in družbena pravičnost – ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti

Ko je Organizacija združenih narodov – praelement multilateralizma, ki je danes v napoto mnogim, ki se drenjajo v političnem prostoru fragmentirane globalizacije – razglasila 20. februar za svetovni dan družbene pravičnosti, je s tem opozorila na eno od najpomembnejših, če ne prav najpomembnejšo kakovost človeške ustvarjalnosti. Vprašanje, kaj je pravično, zaposluje človeštvo od kar vemo zase. Nobena družba niti za en sam trenutek ne sme spustiti izpred oči kakovosti zagotavljanja pravičnosti za svoje člane. In prav v času globalizacije, neizmernega toka blaga in ljudi, tehnološke odličnosti ter brezmejne zmožnosti komuniciranja hkrati z vsemi, smo priča naraščajoči neenakosti v vseh oblikah družbene distribucije bogastva, priložnosti in privilegijev. Medtem, ko se je večino časa v 20. stoletju dohodkovna neenakost v bogatih državah zniževala, se zadnja leta le-ta spet povečuje.* Medtem, ko je 50 % Zahodnoevropejcev dobilo 22% nacionalnega dohodka, je zgornji 1 % bil deležen celih 12 %.** Ne sliši se kaj prida pošteno.

Beri dalje

greta thunberg

Razmišljanje: Zakaj bi se učili, ko pa …?

V zadnjem času je veliko govora o švedski petnajstletnici Greti Thunberg, ki se je odločila za svojevrsten upor proti pomanjkanju resničnih ukrepov za zajezitev podnebnih sprememb s strani tistih, ki so na položaju moči – bodisi politikov in gospodarstvenikov, kot tudi samega šolskega sistema.

Vprašanje,  ki si ga je zastavila, je enostavno: Zakaj bi se v šoli učila česarkoli, ko pa politiki ne upoštevajo dejstev?

Septembra 2018 je vsak dan mirno sedela pred švedskim parlamentom ter delila letake z napisom »To počnem, ker vi, odrasli, uničujete mojo prihodnost.[1]«

Svoj protest še  vedno nadaljuje.

Njeno dejanje je sprožilo val protestov med učenci na različnih delih sveta, ki so se razrasli v svetovno gibanje za podnebno pravičnost. Decembra 2018 je imela govor na mednarodni podnebni konferenci v Katovicah na Poljskem, kjer je sporočilo predala predstavnikom držav, ki se že desetletja pogajajo o vejicah in pikah v podnebnih sporazumih, namesto, da bi poprijeli za resnične akcije.

Njena iskrica je zanetila požar. K protestom so pristopile izobraževalne in druge ustanove. Po vsem svetu se pripravljajo tudi protesti na svetovni dan upora proti pomanjkanju ukrepanja na področju podnebnih sprememb, ki se bo zgodil 15. marca letos. 

Ta primer nas opominja, da moramo predvsem odrasli sprejeti svojo odgovornosti in ukrepati za boljši jutri vseh mladih tega sveta. Nekateri preko svoje politične ali ekonomske moči, drugi preko svoje vzgojno izobraževalne funkcije. Sporoča nam, da mladi niso zgolj prejemniki informacij in pasivni poslušalci, temveč da jim je mar. To so dokazali tudi mladi iz štirih držav, s katerimi smo sodelovali v okviru projekta Moja revolucija, ki so skupaj sestavili mladinski manifest, ter ga naslovili na voditelje Evropske unije.

Pomembno je, da odrasli  dajemo mladim zgled – tako preko besed, ki jih posredujemo, kot tudi preko dejanj na osebni in družbeni ravni.

Smo v času premora med potrošniškimi prazniki, pri katerih hitro pozabimo na vrednote, ki jih zagovarjamo. Tudi naši nakupi in obdarovanja puščajo še kako velik vpliv na podnebne razmere ter na razmere, v katerih delujejo in živijo posamezniki ter skupnosti po svetu. Pred nami so valentinovo, dan žena, materinski dan, dan očetov, pust, če naštejem samo najbližje. Tudi in predvsem ob takih priložnostih je prav, da mladim pokažemo ter povemo, da lahko naklonjenost kažemo tudi na okolju in družbi prijazne načine. To pa lahko storimo bodisi preko ne-nakupovanja nepotrebnih artiklov, pogovora, z organizacijo ali pomočjo pri organizaciji protesta, pisanja pisem odločevalcem bodisi izvedbo aktivnosti za dobrobit lokalne skupnosti. Lahko izvedemo kakšno izmed aktivnosti globalnega učenja, ki na vključujoč način opozarjajo na probleme današnjega sveta ter spodbujajo mlade in malo manj mlade, da se kot aktivni posamezniki povežejo v aktivne skupnosti in prispevajo k oblikovanju sveta, ki bo prijazen tudi njim. Da je potrebno spreminjati sistem, ki se vede, kot da jutri ni pomemben, da izvedemo spremembe v razredu, šoli, lokalni skupnosti ali pa se pridružimo svetovnim gibanjem – ne zgolj s pritiskom na tipko ali drsenjem po ekranu, temveč tudi v realnem, materialnem svetu.

focus_nov_20090514Globalno učenje je eno izmed pomembnejših orodij, ki nam pri tem lahko pomaga.

Uživajte v branju in se vidimo ob naslednji akciji.

[1]                      “I am doing this because you adults are shitting on my future.”

Pripravila: Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj

 


Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1

cattle-cow-cowshed-69170

Razmišljanje: 18. cilj trajnostnega razvoja?

Cilji trajnostnega razvoja kažejo na zavedanje oblasti glede pomembnosti skrbi za okolje in ljudi, solidarnosti, enakopravnosti in enakih možnosti za vse. Skladno s smernicami Pariškega sporazuma se je, po obvestilu za javnost Evropske komisije, EU nedavno zavezala, da si bo na podlagi sprejete strategije »Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050«, prizadevala za do leta 2050 podnebno nevtralno Evropo. Poudarek je, kot je videti, na realističnih tehnoloških rešitvah, gospodarstvu, infrastrukturi in sorodnem, vizija pa vključuje tudi socialno pravičnost. Kljub temu, da je omenjeno nezanikljivo napredek, se tako nedavna strategija oz. vizija kot tudi cilji trajnostnega razvoja morda nekoliko ogibata obravnave živinoreje oz. mesne industrije v kontekstu podnebnih sprememb, ki povzroča 14,5 % vseh globalnih antropogenih emisij toplogrednih plinov.

Poleg tega so živila živalskega izvora na način, kot jih uživamo na zahodu, izjemno nezdrava, mesnine in rdeče meso sta, na primer, po navedbah IARC (International Association for Research on Cancer), uvrščena v sam vrh karcenogenih snovi (poleg tobačnega dima in proizvodnje aluminija).

Da bi Slovenija učinkovito naslovila probleme trajnosti in zdravja, sta Matevž Jeran in Jure Vrhovnik 16. julija 2018 podala predlog vladi »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko«, v katerem predlagata 10 smiselnih ciljev za Slovenijo:

  1. Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  2. Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  3. Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  4. Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  5. Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  6. Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  7. Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  8. Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  9. Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  10. Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

O predlogu se je lahko bralo tudi v časniku Delo.

Zapozneli odziv naslovljenih ministrstev (Ministrstva za zdravje, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil zelo birokratsko obarvan in brez prave teže, na kar sta avtorja strokovno utemeljenega predloga kmalu po objavi odziva spisala kritiko. Po navedbah avtorjev, se večina odgovorov ni smiselno dotikala predlaganih ciljev, zato sta jih povabila k branju predlagane strokovne literature na temo, ki bi jo bilo smotrno preučiti ob snovanju odgovora na pobudo.

Zdravje in klimatske spremembe na stran, strokovna podlaga za pobudo omenja tudi družbene moralno-etične vrednote, ki jih postavi ob bok neetičnosti živinoreje, saj »… živil živalskega izvora za zdravo življenje ne potrebujemo, [zato] je vsak uboj rejne živali nepotreben, dopuščanje obravnavanja živali kot odpadek pa je povsem nedopustno (prvi primer obravnavanja živali kot odpadek: mletje živih odvečnih enodnevnih piščancev [praviloma vseh piščancev moškega spola] v jajčni industriji; drugi primer: usmrtitev več milijonov okuženih živali v primeru epidemij ptičje gripe).« Po podatkih Eurostata je bilo leta 2014 samo v EU za hrano vzrejenih in ubitih 7,522,518 tisoč glav živine (število zajema govedo, prašiče, ovce, koze in perjad, ribe in ostala bitja niso všteta). Na svetu naj bi bilo za hrano letno ubitih več kot 150 milijard živali. O kakovosti bivanja in življenjskih pogojih teh živali ni vredno izgubljati besed. Kakšna je, torej, družba, ki dopušča takšno ravnanje z bitji, ki so dokazano zmožna čutenja, čustvovanja, interesov, subjektivne volje in imajo zavest? Mar nismo ljudje bitja s sorodnimi ali skorajda enakimi lastnostmi? O tem bi se morali spraševati in se tega zavedati tudi takrat, ko je govora o etični potrošnji. Je ta zares etična, če ne vključuje vseh čutečih bitij?

Cilji trajnostnega razvoja so nujni za prihodnost naše družbe in globalnega sveta, saj so naravnani k pravičnejši, bolj solidarni in enakopravnejši družbi, ter skrbi za okolje. Vendar si planet, za katerega si prizadevamo skrbeti, delimo tudi z drugimi (čutečimi) bitji. Kdaj bomo dočakali 18. cilj trajnostnega razvoja, ki bo poleg ljudi in okolja vključeval tudi pravice in sočutje do živali? Smo zares lahko solidarna družba, dokler dopuščamo trpljenje in nepravičnosti do tistih »brez glasu«?

Pripravila: Maruša Gerl Samobor


Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1

IMG_20180913_144309

Razmišljanje: Le kaj bi lahko naredila ena sama oseba za zmanjšanje neenakosti?!

Zdi se nemogoče, da bi povprečna oseba naredila razliko pri svetovnih izzivih kot so izkoreninjenje ekstremne revščine, boj proti neenakosti in nepravičnosti ter preprečevanje podnebnih sprememb. Že morda drži, da so ukrepi zapisani v ciljih trajnostnega razvoja, a bo za dosego teh ciljev potrebno sodelovanje med vladami, mednarodnimi organizacijami in svetovnimi voditelji. Le kaj bi lahko naredila ena sama oseba za zmanjšanje neenakosti?! Svet je namreč (pre)poln neenakosti. Beri dalje